Septembra so ameriški delodajalci zunaj agrarnega sektorja neto zaposlili 136 tisoč novih oseb, brezposelnost pa je pri 3,5 odstotka padla na 50-letno dno. Za borzne trge gre za najboljši možni scenarij: gospodarstvo ni tako močno, da ameriška centralna banka oktobra ne bi znižala obrestne mere (verjetnost za to naj bi bila skoraj 80-odstotna), hkrati pa tudi ne tako šibko, da bi lahko sklepali na skorajšnjo recesijo (čeprav so analitiki pričakovali 145 tisoč novih služb). V prejšnjih tednih je bilo namreč kar nekaj objav, ki so sprožale takšne pomisleke, predvsem je v torek šokiral indeks nabavnih menedžerjev, ki meri proizvodno dejavnost, saj je njegova vrednost zdrsnila najnižje po juniju 2009. Analitiki so si enotni, da trgovinska vojna vedno bolj pušča sledove.

Nadaljujejo se trgovinska pogajanja
Če so delniški indeksi v dveh dneh (torek in sreda) izgubili približno tri odstotke, je v petek sledil lep odboj in največja enodnevna rast po skoraj dveh mesecih. Dow Jones se je denimo povzpel za 1,42 odstotka, vseeno pa je na tedenski ravni še tretjič zapored zdrsnil, tokrat za 0,9 odstotka. V petek je bilo zelo živahno trgovanje z Applovimi delnicami, ki so se po novici, da bo podjetje za 10 odstotkov povečalo proizvodnjo novega iPhona 11, podražile za slabe tri odstotke. Naslednji teden (četrtek in petek) se bodo v Washingtonu nadaljevala trgovinska pogajanja med ZDA in Kitajsko, kar bo močno vplivalo na razpoloženje borznikov. Pomembno bo tudi podrobno poročilo (Fed minutes) s septembrskega Fedovega zasedanja, na katerem je največja centralna banka sveta drugič zapored znižala ključno obrestno mero.

Cene goriva v torek navzdol
Vlagatelji še naprej zaupajo obveznicam, kar posledično znižuje njihove zahtevane donosnosti. Pri ameriški desetletni obveznici se donosnost že sedem dni zapored znižuje in je bila v petek 1,52-odstotna. Pri dveletni obveznici je bila zahtevana donosnost do dospetja v četrtek le še 1,38-odstotna, kar je najmanj po septembru 2017. Dobra novica prihaja z naftnega trga. Cene surove nafte so se zadnji teden kar občutno znižale, tako brent kot lahka nafta WTI sta izgubila skoraj šest odstotkov, kar pomeni, da bo v torek gorivo v Sloveniji cenejše, prav tako kurilno olje. Šok s sredine septembra, ko so napadi na savdska naftna polja povzročili kratkoročno zelo strmo rast vrednosti nafte, je že popolnoma pozabljen.

Nafta v skrajnem primeru do 150 dolarjev
Savdski minister za nafto je sporočil, da Savdska Arabija spet načrpa toliko nafte, kot jo je pred napadi, bolj pa je dogajanje razburkal princ Mohamed bin Salman z oceno, da bi lahko cene nafte "porasle na nepredstavljivo raven", če bi se razmere v Perzijskem zalivu zaostrile. Strokovnjaki sicer menijo, da bi cene nafte v primeru vojne med Savdsko Arabijo in Iranom v skrajnem primeru dosegle tudi 150 dolarjev za 159-litrski sod. Na trgu plemenitih kovin izstopa petodstotni tedenski padec platine (na dobrih 882 dolarjev za unčo), medtem ko se je zlato učvrstilo nad 1.500 dolarji za 31,1-gramsko unčo. Bitcoin se zadnje dni drži nad 8.000 dolarji, kontroverzni poslovnež John McAfee pa je v pogovoru za Forbes vztrajal pri napovedi, ki jo je dal že leta 2017, da bo namreč bitcoin do konca leta 2020 dosegel milijon dolarjev.

V Ljubljani najprivlačnejša Krka in Petrol
Osrednji delniški indeks Ljubljanske borze SBI TOP se je zadnji zvišal za 0,78 odstotka, pri čemer so delnice NLB-ja (tečaj: 56 evrov) pridobile tri odstotke. V analizi revije Moje finance, v kateri je sodelovalo več kot 20 analitikov, jih je polovica priporočila nakup NLB-jevih delnic, 19 odstotkov pa prodajo. Med blue-chipi so bile najbolje ocenjene delnice Krke in Petrola. V obeh primerih je 70 odstotkov analitikov menilo, da je delnice vredno kupiti, nihče pa, da jih je smiselno prodati. 30 odstotkov jih je dalo priporočilo "drži". Ciljni tečaj za obdobje 12 mesecev je pri Krki 65,5 evra, pri Petrolu pa 364 evrov. Da so slovenske delnice nizko ovrednotene, ni skrivnost, za vlagatelje pa je privlačna predvsem visoka dividendna stopnja.