Cena ameriške lahke nafte je v petek pri 41,35 dolarja dosegla najnižjo točko po 4. marcu 2009. Pri banki Citigroup so se pridružili napovedim investicijskih bank, da bo šla nafta bržkone še navzdol. Po njihovem pesimističnem scenariju, ki naj bi imel 30-odstotno verjetnost, da se izpolni, bo ameriška lahka nafta do konca leta padla pod 30 dolarjev in tam ostala večji del naslednjega leta. Po optimističnem scenariju, za katerega je le 15-odstotna verjetnost, bo cena nafte naslednje leto okrevala in poskočila za 70 dolarjev. V tem primeru bi se v ZDA precej povečalo število naftnih vrtin, kar bi leto pozneje povzročilo nov padec cen nafte, so prepričani pri Citigroup. Skratka, tako kratkoročne kot dolgoročne napovedi so precej medvedje.

Na trgu bo še dolgo presežna ponudba
Če se torej ne morete odločiti, ali bi že zdaj kupili kurilno olje za novo zimo ali pa počakali do konca leta, ne bo nič narobe, če nakup odložite do jeseni. Opec v boju za čim višji tržni delež črpa vedno več nafte, Savdska Arabija utegne proizvodnjo zvišati na ogromnih enajst milijonov sodov dnevno, s količinami utegne presenetiti tudi Iran. Medtem je Kitajska, največja potrošnica nafte, zadnji teden z devalvacijo juana trgom poslala jasen znak, da z gospodarstvom ni vse tako, kot bi moralo biti. In za surovine je to seveda zelo slaba novica. Upravljavci skladov so v tednu do 11. avgusta pri ameriški lahki nafti svoje cene znižali na najnižjo raven po letu 2010. Z drugimi besedami: pri tej naložbi ne vidijo možnosti zaslužka z rastjo cene.

Največji odliv sredstev od leta 1993
Podobno razmišljanje vedno bolj vlada tudi na delniških trgih. Iz ZDA namreč poročajo o največjem odlivu sredstev iz domačih delniških vzajemnih skladov po letu 1993. V letu 2015 je bilo namreč že za skoraj 78 milijard dolarjev odlivov, kar je celo več kot med finančno krizo, ko je indeks S & P strmoglavil za 60 odstotkov. Samo v juliju se je premoženje vzajemnih skladov zmanjšalo za 20,4 milijarde. Takšno ravnanje malih vlagateljev se zdi malce presenetljivo, saj padcev na Wall Streetu ni bilo, tako da je S & P više, kot je bil pred letom dni, res pa je, da je bila donosnost številnih preostalih razvitih trgov v tem obdobju precej višja. Očitno je vedno več vlagateljev prepričanih, da je ameriški trg na zadnjem odseku bikovske poti, zavedajo pa se tudi, da ECB z vsemi razpoložljivimi sredstvi spodbuja gospodarstvo, medtem ko se Fed pripravlja na zvišanje obrestne mere.

Anemična evropska gospodarska rast
Zadnji teden je na finančnih trgih sicer najbolj odmevala devalvacija kitajske valute. Že dlje časa prisotnim skrbem, da kitajskemu gospodarstvu prehitro pojema moč, se je ob koncu tedna pridružil še strah, da spet peša tudi evropska rast. V drugem četrtletju je namreč BDP v območju evra porasel le za 0,3 odstotka. Francija je v primerjavi s prvim četrtletjem stagnirala, v Italiji je bila rast 0,2-odstotna, v Nemčiji pa 0,3-odstotna na četrtletni oziroma 1,6-odstotna na letni ravni. Ob takšnem dogajanju evropski delniški indeksi niso mogli drugam kot navzdol. Frankfurtski DAX30 je izgubil 500 točk oziroma več kot štiri odstotke, londonski FTSE100 pa dva odstotka in pol. Zlato je okrevalo in zadnji teden pridobilo 1,7 odstotka, potem ko se je kitajska pridružila valutni vojni.

Telekomove delnice okrevale
Na Ljubljanski borzi je trgovanje še naprej izjemno skromno. Indeks SBI TOP se je v zadnjih petih dnevih zvišal za poldrugi odstotek, najbolj po zaslugi delnic Telekoma Slovenije, ki so pridobile več kot sedem odstotkov in ob koncu petkovega trgovanja dosegle 85,99 evra. Najprometnejše Krkine delnice so dražje za skoraj dva odstotka, medtem ko so okrog odstotek izgubile delnice Gorenja in Zavarovalnice Triglav. Ta je objavila prvo informacijo o poslovanju v prvem polletju. Na ravni skupine je obračunala za 507,8 milijona evrov kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je znižal, in sicer za pet odstotkov na 53,6 milijona evrov. Podrobnejše podatke bodo objavili prihodnji petek.