h podjetij so privabila nove vlagatelje, ki še pred letom dni ne bi bili pripravljeni vložiti niti evra.
"Lani smo z lučjo iskali vlagatelje, ki bi našli kakšno pozitivno besedo o razmerah na Ljubljanski borzi, kaj šele, da bi odprli denarnice. Slovenija je bila globoko v recesiji, bančni sektor v razsulu, politika se je vrtela v začaranem krogu. Danes se Slovenija počasi pobira iz krize, na obvezniških trgih smo zlahka našli denar za stabilizacijo bančnega sistema, no, politika se resda še vedno vrti v začaranem krogu," je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal upravljavec skladov pri KBM Infondu Damjan Kovačič.
Tudi tujci so se vključili v igro
Predvsem zaradi pričakovanj, da bo država proračun krpala tudi s prodajo svojih deležev v številnih podjetjih, se je delniški indeks SBI TOP letos povzpel za 25 odstotkov in je rekorder med vsemi evropskimi indeksi. Rast spremlja tudi višji promet, med kupci pa so tudi tujci, predvsem evropski in ameriški skladi. "Del sredstev se prelije tudi k nam, kar ob naši skromni likvidnosti lahko pomeni veliko," je za Radio Slovenija povedal Aleš Lokar (KD skladi).
Delnice še niso previsoko ovrednotene
Privatizacija Telekoma, Cinkarne, Aerodroma, Letrike in tudi Mercatorja naj bi se končala uspešno, ne nazadnje to pričakuje tudi uradni Bruselj. "Ni poti nazaj. Vlagatelji se zato lahko nadejajo še nekaj donosov." So letos najprometnejše delnice Krke, Telekoma, Heliosa, Triglava in Petrola vrednotene že previsoko? "Nekatere delnice so že blizu naših postavljenih pričakovanj, ponekod pa je še nekaj prostora za rast. Ne bi pa rekel, da so kje vrednotenja že previsoka," je še povedal Lokar.

Tečaji delnic na Lj. borzi (10. junij):

Krka pri 70 evrih
Indeks SBI TOP (821 točk) je v torek pridobil več kot odstotek, pri čemer so Krkine delnice prvič po štirih letih dosegle 70 evrov. Lukine delnice so na dan, ko je Dragomir Matić tudi uradno nastopil petletni mandat na čelu podjetja, poskočile za tri odstotke. Tudi Evropa nadaljuje rekordni pohod. Frankfurtski DAX30 se je v torek zvišal že peti dan zapored in se učvrstil nad 10 tisoč točkami. Ni kaj, Evropska centralna banka je očitno z zadnjimi ukrepi le še prilila olje na ogenj borznega optimizma.
ECB želi denar "spraviti" v realno gospodarstvo
Evro je padel na 1,3534 dolarja. V primerjavi z dolarjem in funtom evro trenutni ni konkurenčen, saj se v ZDA in v Veliki Britaniji pričakujejo višje obresti, medtem ko je evrsko območje pod vplivom vedno bolj ohlapne ECB-jeve denarne politike. Zadnje poteze je komentiral tudi član ECB-ja in predsednik Bundesbanke Jens Weidmann: "Da smo posegli po nestandarnih ukrepih, kaže, kako malo manevrskega prostora ima ECB v boju proti nizki inflaciji, kaže pa tudi našo željo, da denar pride v realno gospodarstvo."