Japonska centralna banka je povečala razpon, v katerem se gibljejo donosi dolgoročnih 10-letnih državnih obveznic. Dopustila bo, da donosnost niha za 50 bazičnih točk okrog ciljne ničodstotne vrednosti, kar je 25 bazičnih točk več od prejšnjega koridorja. Na tokijski borzi se je v torek indeks Nikkei 225 znižal za 2,46 odstotka. Precej so izgubljali tudi preostali delniški indeksi v regiji (Šanghaj, Hongkong ...) in delno tudi v Evropi (indeks STOXX 600 se je znižal za 0,4 odstotka), medtem ko so indeksi v ZDA precej volatilen dan končali v zelenem območju. Veliki premiki so bili na valutnih trgih – jen se je močno okrepil, tako da je bilo treba za dolar odšteti tudi manj kot 131 jenov. Gre za okrog štiriodstotno enodnevno rast japonske valute, kar je največ po marcu 1995.

Obrestna mera na Japonskem še vedno negativna
Donosnost japonske 10-letne vladne obveznice se je povzpela na 0,47 odstotka, največ po letu 2015. Japonska centralna banka (dolga leta se je na vse načine borila proti deflaciji) je bila do zdaj edina od centralnih bank najrazvitejših gospodarstev, ki ni zaostrovala denarne politike. Medtem ko je na primer Fed obresti letos z ničelnih ravni privil do 4,25 odstotka, je na Japonskem osrednja obrestna mera še vedno v negativnem območju (-0,1 %), prav tako domača centralna banka še naprej odkupuje 10-letne obveznice in tudi sama poudarja, da ne gre za konec ohlapne denarne politike, ampak le za določene nastavitve. A vendarle trgi torkovo odločitev razumejo kot prvi korak k zaostrovanju monetarne politike, potem ko se je tudi na Japonskem začela prebujati inflacija, ki je na letni ravni malo manj kot štiriodstotna.

Recesija v naslednjem letu neizogibna
Na Wall Streetu je bil v torek konec trgovanja pozitiven, potem ko so v ponedeljek indeksi zdrsnili (S & P 500 je izgubil skoraj odstotek), saj so še naprej prevladovali pomisleki, da bo Fedova neusmiljena kampanja zviševanja obrestnih mer (zelo verjetno bodo obrestne mere presegle pet odstotkov) ZDA pahnila v recesijo. Trenutne napovedi govorijo o tem, da bo v ZDA naslednje leto BDP upadel za 0,3 odstotka, v letu 2024 bo rast ničelna, konjunkturo pa je pričakovati šele leta 2025. Tudi sloviti Bill Gross iz obvezniškega sklada Pimco pravi, da se ameriško gospodarstvo bliža recesiji. Vseeno napovedi analitikov z Wall Streeta glede gibanja delniških indeksov za naslednje leto niso preveč črne: indeks S & P 500 naj bi leto 2023 končal pri vrednosti malo nad 4000 točk (takšna je povprečna napoved) oziroma pet odstotkov višje, kot je ta indeks v tem trenutku.

V Buenos Airesu veselo tudi na borzi
In še pogled v Argentino, kjer vlada evforija po osvojitvi naslova svetovnega prvaka v nogometu, dobra volja pa je pljusknila tudi na tamkajšnje finančne trge. V ponedeljek in torek so se dvignile tako cene delnic kot obveznic, analitiki pa rast povezujejo ravno z uspehom argentinske reprezentance. Osrednji delniški indeks (S & P MERVAL Index) se je v dveh dneh povzpel za štiri odstotke, od začetka leta pa se je njegova vrednost več kot podvojila, tako da je borza v Buenos Airesu letos med najdonosnejšimi na svetu, a kaj, ko je inflacija na letni ravni več kot 90-odstotna. Mimogrede, raziskava Univerze v Surreyju v Angliji je pokazala, da zmaga na svetovnem nogometnem prvenstvu spodbudi gospodarsko rast v državi zmagovalki za najmanj 0,25 odstotne točke v dveh zaporednih četrtletjih. Pa naj še kdo reče, da je nogomet postranska stvar (pa čeprav najpomembnejša)!