Rast je bila sicer večja kot v prvem četrtletju (ko je BDP porasel za 0,8 odstotka), vendar ni dosegla pričakovanj analitikov, ki so napovedovali, da bo rast 2,6-odstotna. Le 1,2-odstotna je vsekakor razočaranje, čeprav je res, da padec zalog, ki so pomemben člen v izračunu BDP-ja, nakazuje na višjo rast v tretjem četrtletju. Ameriške Zvezne rezerve za zdaj nimajo razloga, da bi zaostrovale denarno politiko. Na zadnjem sestanku, ki je bil sredi tega tedna, je tako Fed ključno obrestno mero Fed funds ohranil v razponu med 0,25 in 0,50 odstotka, vedno več napovedi pa pravi, da Fed letos niti enkrat ne bo zvišal obresti.
Brexit že povsem pozabljen
Newyorški delniški indeks S & P je med petkovim trgovanjem postavil novo rekordno vrednost 2.177 točk. Elitni Dow Jones je v zadnjem tednu resda izgubil 0,8 odstotka (s čimer se je končala serija štirih zaporednih pozitivnih tednov), vendar je v juliju pridobil tri odstotke. Še več, zajetnih sedem odstotkov, je v tem mesecu poskočila vrednost frankfurtskega indeksa DAX30. Julij, ki si v borzni zgodovini ni priboril slovesa donosnega meseca, je s tem močno presenetil vlagatelje. Vsi strahovi, ki so borze ob koncu junija hromili zaradi brexita, so se hitro razblinili, saj britanski izstop iz EU-ja območju evra za zdaj ni povzročil vidne škode.
Spodbudne številke tehnoloških podjetij
Na pozitivne borzne tokove vplivajo tudi četrtletni poslovni rezultati, ki jih objavljajo ameriške korporacije. Čeprav je tudi nekaj negativnih presenečenj (naftni velikan Exxon Mobil je grdo zgrešil napovedi), so dobički večinoma boljši od pričakovanj. Predvsem nekaj velikanov iz tehnološkega sektorja (Apple, Amazon, Alphabet, Facebook) je imelo v obdobju od aprila do junija večje dobičke od pričakovanj. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek dosegel najvišjo točko v zadnjih 16 letih, pri čemer so Alphabetove delnice poskočile za več kot štiri odstotke.

Dolar na poti navzdol
Šibka ameriška gospodarska rast v drugem četrtletju je vplivala na rast ameriških državnih obveznic (zahtevana donosnost je posledično upadla, pri 10-letni na vsega 1,46 odstotka) in padec ameriške valute. Za evro je bilo treba v petek za hip plačati 1,1197 dolarja, potem ko je vrednost evra že nekaj časa nihala okrog 1,10 dolarja. Tudi v primerjavi z jenom je dolar občutno izgubljal, dodatno pa je jen podžgala tudi japonska centralna banka, ki je najavila manjše gospodarske spodbude od pričakovanj. Za dolar je bilo treba v petek plačati že manj kot 102 jena, kar pomeni triodstotni padec na dnevni ravni.
"Carry trade" nič več privlačen
Slabitev dolarja oziroma krepitev jena utegne prizadeti vse, ki stavijo na strategijo "carry trade", kjer je glavna ideja ta, da si na Japonskem sposodiš jene, zamenjaš v dolarje in naložiš v ameriške vrednostne papirje. Dokler je jen stabilen, oziroma izgublja, se računica izide, ko se zgodba obrne, dobička ni več. Pri investicijski banki Morgan Stanley menijo, da bo dolar v naslednjih nekaj mesecih v primerjavi s košarico valut padel za pet odstotkov. Napovedujejo, da bodo ameriški gospodarski podatki vse slabši, medtem ko dogajanje na terminskem trgu kaže, da je le tretjina možnosti, da bo Fed letos zvišal obresti, kar seveda ne govori v prid dolarju.
Nafta julija padla za 15 odstotkov
Cene nafte so zadnji teden drsele krepko navzdol (izgube so bile več kot šestodstotne) in so od letošnjega vrha oddaljene že 20 odstotkov, s čimer je nafta po borzni definiciji spet v medvedjem trendu. Ameriška lahka nafta je v petek za hip zdrsnila pod 200-dnevno drseče povprečje (40,70 dolarja), vendar nato zaradi zapiranja kratkih pozicij okrevala in teden končala pri 41,60 dolarja. Julij je bil za tiste, ki stavijo na rast nafte, uničujoč, saj je cena padla za 15 odstotkov. Glavni vzrok je še naprej presežna ponudba, čeprav je v pomladanskih mesecih kazalo, da se bo naftni trg hitro uravnovesil.
V razponu med 45 in 50 dolarji vsaj še eno leto?
Kako naprej? Pri Goldman Sachsu so zapisali, da bodo cene nafte v razponu med 45 in 50 dolarji ostale vse do sredine leta 2017, saj se razmerje med ponudbo in povpraševanjem ne bo bistveno spreminjalo. Pri finančni družbi Again Capital so bolj pesimistični in pravijo, da bo ponudba še lep čas presegala povpraševanje, zato pričakujejo zdrs nafte na 35 dolarjev. Svetovna banka pa je zvišala napoved letošnje povprečne cene nafte z 41 na 43 dolarjev za 159-litrski sod. Pričakujejo, da bodo cene nafte v drugem letošnjem polletju višji, saj presežne ponudbe ne bo več.

Z izjemo Petrola navzgor, blestelo Gorenje
Na Ljubljanski borzi so bile zadnji teden v ospredju Gorenjeve delnice. Njihov tečaj je poskočil za 16 odstotkov (na 7,70 evra), saj kupci delnic upajo, da bi lahko Panasonic (trenutno v lasti 10,74 odstotka Gorenjevih delnic) v prihodnje izpeljal prevzem velenjskega izvoznika. Tudi Krkine delnice so šle vidno navzgor (podražile so se za 3,68 odstotka, na 59,50 evra), čeprav je imelo novomeško podjetje v prvem letošnjem polletju 38 odstotkov manj dobička. Delniški indeks SBITOP (719 točk) se je v petih dneh zvišal za 2,3 odstotka in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih treh mesecih. Pocenile so se le Petrolove delnice, vendar zgolj za 0,18 odstotka.