Na Wall Streetu je vse več nihanj. Indeks Dow Jones je v ponedeljek izgubil 0,94 odstotka, včeraj pa pridobil slab odstotek, njegova vrednost je bila ob koncu dneva 34.314 točk. To je 12 odstotkov več v primerjavi z začetkom leta. Foto: Reuters
Na Wall Streetu je vse več nihanj. Indeks Dow Jones je v ponedeljek izgubil 0,94 odstotka, včeraj pa pridobil slab odstotek, njegova vrednost je bila ob koncu dneva 34.314 točk. To je 12 odstotkov več v primerjavi z začetkom leta. Foto: Reuters
Včeraj je minilo deset let od smrti vizionarja Steva Jobsa. Na mestu prvega moža podjetja Apple ga je uspešno nasledil Tim Cook, saj se noben izvršni direktor ne more pohvaliti, da je v tako kratkem času tako močno povečal vrednost podjetja (s takratnih 350 milijard dolarjev na današnjih 2,34 bilijona. V desetih letih so prihodki Appla porasli s 108 na 275 milijard dolarjev letno, dobiček pa s 26 na 57 milijard. Foto: Reuters
Včeraj je minilo deset let od smrti vizionarja Steva Jobsa. Na mestu prvega moža podjetja Apple ga je uspešno nasledil Tim Cook, saj se noben izvršni direktor ne more pohvaliti, da je v tako kratkem času tako močno povečal vrednost podjetja (s takratnih 350 milijard dolarjev na današnjih 2,34 bilijona. V desetih letih so prihodki Appla porasli s 108 na 275 milijard dolarjev letno, dobiček pa s 26 na 57 milijard. Foto: Reuters

Dow Jones (34.314 točk) se je včeraj zvišal za 311 točk in nadomestil ponedeljkove izgube, ko so bile globoko v rdečem predvsem tehnološke delnice (indeks Nasdaq se je znižal šestič v sedmih dneh). Facebookove so se pocenile za pet odstotkov. Ne le zaradi ponedeljkovega večurnega mrka priljubljenega družabnega omrežja (in Instagrama), ampak tudi zaradi besed žvižgačke Frances Haugen, ki je na zaslišanju v senatu ponovila obtožbe na račun nekdanjega delodajalca in kongres pozvala, naj ukrepa in uvede nadzor nad družbenim omrežjem. Premoženje Marka Zuckerberga je v uri ali dveh strmoglavilo za šest milijard dolarjev.

Opec+ gre po svoji poti naprej
Cene nafte se iz dneva v dan dvigujejo za odstotek ali dva. Članice skupine držav izvoznic nafte Opec+ namreč ignorirajo pozive, naj opazneje zvišajo črpanje, namesto tega so se v ponedeljek odločile, da se bodo oktobra in novembra držale načrtovanega le zmernega povečanja proizvodnje, kar pomeni, da se bo proizvodnja okrepila le za 400 tisoč sodov dnevno. Cena brenta je dosegla skoraj 83 dolarjev za 159-litrski sod, kar je največ po oktobru 2018, medtem ko je cena lahke nafte WTI (79 dolarjev) celo najvišja po letu 2014. Pred kratkim so pri Bank of America (v raziskavi Global Research) zapisali, da bi lahko, če bo zima zelo mrzla, videli tudi nafto nad sto dolarji.

Inflacija se še nekaj mesecev ne bo umirila
Ob vse višjih cenah energentov (zemeljski plin se je samo včeraj podražil za deset odstotkov) seveda ne moremo pričakovati, da se bo inflacija umirila, to pa lahko vodi v zaostrovanje monetarne politike največjih centralnih bank. Delniški trgi se takšnega scenarija bojijo, a na trgu je še nekaj neugodnih dejavnikov. Vlagatelje skrbita tudi nadaljnje zaostrovanje odnosov v ameriškem kongresu, kjer je vse bolj vroča debata o možnosti zvišanja zgornje meje ameriškega zadolževanja, ter kriza v kitajskem nepremičninskem velikanu Evergrande.

Cene nafte še naprej naraščajo, saj Opec ostaja zvest svojemu programu postopnega zviševanja proizvodnje. Foto: Reuters
Cene nafte še naprej naraščajo, saj Opec ostaja zvest svojemu programu postopnega zviševanja proizvodnje. Foto: Reuters

Kriza kitajskega nepremičninskega trga
Na Kitajskem se nepremičninska kriza iz Evergranda širi tudi na druga podjetja. Fantasii Holdings, ponudniku luksuznih stanovanj, v ponedeljek ni uspelo plačati svojih obveznosti iz naslova obvezniških kuponov v višini 206 milijonov dolarjev, prav tako pa ni bil zmožen poravnati enega od obrokov bančnega posojila za 109 milijonov dolarjev. Razmere so vse bolj kritične, trg pa vse bolj neprijazen: septembra se je v 30 največjih kitajskih mestih po prvih ocenah prodaja nepremičnin znižala kar za 31 odstotkov v primerjavi z lanskim septembrom.

Kriptovalute, torek ob 21.30

tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin+22 %50.765
eter+22 %3.467
binance coin+31 %440
cardano+6,6 %2,22
XRP+18 %1,08
solana+24 %

162

Bitcoin je hitro nadomestil vse padce, ki so bili septembra posledica strahu zaradi gonje kitajskih oblasti proti kriptovalutam. Včeraj pozno zvečer se je vrednost bitcoina močno približala 52 tisoč dolarjem. Foto: Bitstamp.
Bitcoin je hitro nadomestil vse padce, ki so bili septembra posledica strahu zaradi gonje kitajskih oblasti proti kriptovalutam. Včeraj pozno zvečer se je vrednost bitcoina močno približala 52 tisoč dolarjem. Foto: Bitstamp.

Bitcoin gladko čez 50 tisoč
Kriptovalute v zadnjem tednu močno pridobivajo, bitcoin je včeraj prvič po 7. septembru presegel 50 tisoč dolarjev, pozno zvečer je bil vreden že 51.800 dolarjev. Če je bila vloga kriptovalut še pred nekaj leti zelo obrobna, zdaj zaradi tehnologije, ki je v ozadju, postaja vse pomembnejša, kar priznavajo tudi ugledne finančne institucije. Včeraj je ameriška banka U.S. Bank (peta največja v ZDA na področju "retail" bančništva) sporočila, da za svoje institucionalne vlagatelje uvaja skrbniške storitve na področju kriptovalut bitcoin, bitcoin cash in litecoin.

Kaj sploh še ostane velikim (kot da priznavajo vse večjo vlogo kriptovalut)?
Tudi investicijska banka Morgan Stanley je vse bolj dejavna, predvsem prek sklada Grayscale Bitcoin Trust (ta ima v lasti dobre tri odstotke vseh bitcoinov), saj je od aprila podvojila svoj vložek v tem skladu. Tudi pri prej omenjeni Bank of Americi so se v raziskavi Global Research odločili, da bodo pokrivali še kriptotržišče, pri čemer so zapisali, da je postalo preveliko, da bi ga ignorirali, predvsem pa, da predstavlja ekosistem novih podjetij, priložnosti in aplikacij. Vse skupaj prerašča v "mainstream" in tukaj sploh ne gre le za bitcoin, še pravijo pri Bank of America.