Po podatkih Bloomberga so se največje korporacije avgusta na obvezniških trgih zadolžile za 237,6 milijarde dolarjev, kar je več od prejšnjega rekorda iz avgusta 2010 (235,3 milijarde). Povprečna zahtevana donosnost je namreč padla na vsega 3,72 odstotka, saj so bilance največjih podjetij zelo zdrave, denarni tok pa stabilen. Žal za slovenska podjetja stroški financiranja niti približno niso tako ugodni, obresti so že skorajda oderuške, kar je povezano tudi z vedno nižjo bonitetno oceno Slovenije.

V prevzem s poceni izdajo obveznic
Včeraj je Siemens izdal za 3,3 milijarde dolarjev obveznic, denominiranih v funtih, kar je bila največja evropska korporativna izdaja obveznic po maju. Za 13-letne Siemensove obveznice znaša zahtevana donosnost 2,75 odstotka, za 30-letne pa 3,75 odstotka. Pred kratkim je največja pivovarska družba na svetu Anheuser-Busch InBev za namene financiranja prevzema mehiške pivovarne Grupo Modelo (znani po pivu Corona) izdala obveznice različnih ročnosti v znesku 7,5 milijarde ameriških dolarjev. Ponudila je rekordno nizke kuponske obrestne mere - za triletne obveznice zgolj 0,8 odstotka!

Negativni donosi elitnih obveznic
Podobne smernice je že dlje časa opaziti tudi pri obveznicah držav, ki v očeh vlagateljev veljajo za varne. Donos nekaterih kratkoročnih obveznic držav, kot so Švica, Danska in Nemčija, so celo negativni, kar pomeni, da vlagatelji ne pričakujejo nobenih obresti, ampak celo plačujejo zato, da lahko državam posojajo denar. Sklepamo lahko, da se obvezniški trgi trenutno niti najmanj ne bojijo inflacije, čeprav so centralne banke v finančni krizi natisnili ogromno denarja (samo Fed naj bi natisnil 2600 milijard dolarjev), ampak prej pričakujejo deflacijo.

Inflacija ali deflacija?
Tudi Mednarodni denarni sklad je opozoril, da se povečuje deflacijsko tveganje in da je 25-odstotna možnost, da bo v Evropi do pomladi 2014 deflacija. Evropska centralna banka ocenjuje, da se bodo cene letos v evrskem obmolju dvignile za 2,3 do 2,5 odstotka, naslednje leto pa bi lahko inflacija padla na vsega en odstotek. Toda po drugi strani Svetovna banka opozarja, da se bodo zaradi letošnje suše krepko dvignile cene hrane. Samo julija je bila rast cen hrane po svetu desetodstotna. Kakor koli, deflacija bi bila še slabša od inflacije, kar je v 90. letih najbolje občutila Japonska.

Weidmann naj bi razmišljal odstopu
Na evropskih finančnih trgih je zaokrožila novica, da naj bi predsednik Bundesbanke Jens Weidmann razmišljal o tem, da bi odstopil iz sveta Evropske centralne banke, saj se ne strinja s politiko predsednika Maria Draghija. Nobena skrivnost ni, da Nemci niso naklonjeni ideji o odkupovanju obveznic ranljivih držav, strategiji, ki jo utegne ECB naovedati 6. septembra. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v četrtek občutno padel (za 1,5 odstotka), toda v petek je spet krenil navzgor in se po več kot enoodstotni rasti do 14. ure povzpel do skoraj 7.000 točk. Nemška prodaja na drobno je julija v primerjavi z junijem nazadovala za 0,9 odstotka, v primerjavi z lanskim julijem pa za odstotek.

Tečaji delnic na Lj. borzi (31. avgust):

Še en negativen mesec na Ljubljanski borzi
Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rahla rast Krkinih delnic, s katerimi je bilo v petek za 340 tisoč evrov prometa. Nekoliko dražje so še Mercatorjeve in Petrolove delnice, vseeno pa je indeks SBI TOP (505 točk) dan končal v rahlem minusu. Delnice Nove KBM so se pocenile za skoraj dva odstotka. Mariborska banka naj bi imela letos 85 milijonov evrov izgube. Avgusta je SBI TOP izgubil odstotek in pol. Letos je SBI TOP na mesečni ravni le dvakrat pridobival, in sicer januarja in marca.