Šoka, kot ga zdaj doživlja svetovno gospodarstvo, sodobna civilizacija ne pomni, saj gre za zlom tako na strani ponudbe (delavcev ni v tovarnah, pol sveta je v karanteni) kot povpraševanja (ljudje izgubljajo službe in dohodek, ker so doma, ne trošijo ...). Ni čudno, da je na borzah zavladala panika. Dow Jones se je od rekorda bliskovito odmaknil za 37 odstotkov, kar je celo več kot ob borznem zlomu 1987. Huje je bilo le leta 1929, ko je v prvem valu panike Dow Jones strmoglavil za 48 odstotkov. Toda v zadnjem tednu je sledilo močno okrevanje, potem ko so centralne banke in vlade začele silovito ukrepati. V petek pa je kupcem že zmanjkalo poguma, in upravičeno se lahko bojimo, kaj bo v naslednjih dneh, ko bodo trgi prepuščeni samemu sebi. Tudi v letih 2000 in 2007 je bilo nekaj 20-odstotnih skokov, ki pa niso prinesli konca medvedjega trenda. Leta 1937 je trg doživel celo 60-odstotno "lažno rast", preden je trg spet zgrmel navzdol.
Najvišja tedenska rast Dow Jonesa po 2. svetovni vojni
Ob pogledu na izjemno predstavo delniških trgov predvsem od torka do četrtka (Dow Jones je pridobil 20 odstotkov, kar je največja tridnevna rast od leta 1931) bi kdo lahko pomislil, da je težav z novim koronavirusom že konec in da življenje spet teče normalno, v resnici pa niti v Evropi niti v ZDA še ni bilo niti vrhunca epidemije. In dokler ga ne bo, je težko pričakovati, da smo že videli dno na delniških trgih, meni večina analitikov. Potem ko je v areno bliskovito prilomastil medved (indeksi so bili namreč hitro 20 odstotkov od vrha, kar je dovolj, da na borzah razglasijo medvedja gibanja), se ga ne bo tako zlahka znebiti, saj je težko verjeti v okrevanje v obliki črke V, vseeno pa je pomenljivo, da je Dow Jones v zadnjem tednu porasel za 12,8 odstotka (največ po letu 1938), indeks S & P 500 za 10,3 odstotka (največ po marcu 2009), tehnološki Nasdaq pa je imel z 9,1-odstotno rastjo tudi najboljši teden v zadnjih enajstih letih.
Izjemni ukrepi vsaj začasno prijeli
Če se v petek krivulja ne bi spet obrnila navzdol (Dow Jones je izgubil skoraj pet odstotkov), bi bilo vse skupaj videti še bolj bleščeče. Seveda ni dvoma, da so za tako silno rast indeksov zaslužni velikanski ukrepi centralnih bank in vlad, pri čemer vodilno vlogo igrajo prav ZDA. Fed skorajda nima več omejitev, koliko in katere obveznice bo odkupoval in s tem "zalival" trge s svežo likvidnostjo, kongres pa je sprejel dva bilijona dolarjev vreden sveženj ukrepov za pomoč podjetjem in posameznikom. Tudi Evropa strelja z vsemi topovi, ob takšnih izrednih razmerah so pozabljena vsa fiskalna pravila, pri ECB-ju so že prejšnji teden napovedali dodaten 750 milijard evrov vreden program odkupovanja obveznic, nemška vlada pa ravno toliko vreden sveženj ukrepov. Vse zato, da se prepreči globoka recesija. Trenutne razmere namreč nekateri že primerjajo z veliko depresijo, ki se je z zlomom delniškega trga začela leta 1929 in trajala do leta 1933.
Dow Jones (New York) | 21.636 točk (tedenska rast: +12,8 %) |
S & P 500 (New York) | 2.541 točk (+10,3 %) |
Nasdaq (New York) | 7.502 točki (+9,1 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 9.632 točk (+7,88 %) |
Nikkei (Tokio) | 19.389 točk (+17 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 727 točk (+1,8 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: 0,36 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: 0,75 % |
EUR/USD | 1,1142 (+4,1 %) |
EUR/CHF | 1,0548 (+0,4 %) |
bitcoin | 6.250 USD (+1,1 %) |
nafta brent | 24,54 USD (-10 %) |
zlato | 1.626 USD (+8,4 %) |
evribor (šestmesečni) | -0,281 % |
Michael Dell v svoje podjetje vložil 26 milijonov dolarjev
Za vlagatelje je ključno vprašanje, ali so delnice res že dosegle dno, pa čeprav bodo makroekonomski podatki naslednjih nekaj mesecev katastrofalni. So vse te črne novice že vkalkulirane v cene delnic? Delniški trgi namreč vedno prehitevajo dogajanje v realnem gospodarstvu in gledajo vsaj pol leta naprej, zato nas ne sme čuditi, da je Wall Street, denimo, v četrtek močno pridobival, čeprav je bil objavljen podatek, da je v ZDA število novih prošenj za denarno nadomestilo v času brezposelnosti v zadnjem tednu poskočilo na 3,28 milijona, kar je štirikrat več od prejšnjega neslavnega rekorda. Razmere, ko "teče kri", bi morali dolgoročni vlagatelji izkoristiti, pravi teorija. Poznavalci z notranjimi informacijami oziroma "insajderji" so že na delu, razmerje med njihovimi nakupi in prodajami je v ZDA ta mesec najvišje po letu 2009. Konkretno: Michael Dell, prvi mož proizvajalca osebnih računalnikov Dell, je zadnji teden kupil več kot 800 tisoč Dellovih delnic v vrednosti 26,3 milijona dolarjev, medtem ko je Charles Scharf (CEO banke Wells Fargo) vložek v svoji banki povečal za pet milijonov dolarjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje