Poletja so na borzah pogosto dolgočasna, tokrat pa strele švigajo z vseh strani. Najprej o vzrokih, da je sreda postregla z največjim letošnjim padcem indeksa Dow Jones (Dow je padel za dobre tri odstotke oziroma za 800 točk): Nemčija je objavila, da se je BDP v drugem četrtletju znižal za 0,1 odstotka (še eno negativno četrtletje bi uradno pomenilo recesijo največjega evropskega gospodarstva), Kitajska pa, da je bila julijska rast industrijske proizvodnje (4,8-odstotna rast v primerjavi z julijem 2018) najnižja v zadnjih 17 letih. Še bolj so se vlagatelji prestrašili, ko je donosnost dveletne ameriške obveznice splezala nad donosnost desetletne obveznice. To se je zgodilo prvič v 12 letih, zgodovina pa kaže, da tako imenovana invertna krivulja donosnosti napoveduje prihod recesije v letu ali dveh. Tako je bilo namreč prav pred vsako ameriško recesijo v zadnjih 50 letih.

Presenetljivo visoka rast ameriške prodaje na drobno
V drugi polovici tedna so se strasti pomirile. Dow Jones je že v četrtek pridobil sto točk, ključna pa sta bili Trumpovo sporočilo, da naj bi ZDA in Kitajska hitro rešili trgovinski spor, in novica, da je ameriška prodaja na drobno julija v primerjavi z junijem porasla za 0,7 odstotka, kar je dvakrat več od pričakovanj. Da je ameriški potrošnik, ki h gospodarski rasti prispeva več kot dve tretjini, v dobri kondiciji, je seveda zelo pomembno. Ker tudi s trga dela še ne prihajajo kakšni skrb vzbujajoči signali in ker je bila ameriška gospodarska rast v drugem četrtletju 2,1-odstotna, se zdi kar nenavadno, da se vseeno vedno bolj govori o recesiji. Ray Dalio, ustanovitelj največjega hedge sklada Bridgewater Associates, meni, da je 40-odstotna verjetnost, da bo recesija v ZDA udarila še pred volitvami naslednjo jesen.

Nemška vlada presenetila z možnostjo proračunskega primanjkljaja
Ray Dalio je tudi prepričan, da bodo centralne banke, vključno s Fedom (mimogrede, zelo verjetno bo Fed septembra drugič letos znižal obrestno mero za četrtino odstotne točke), vodile vse bolj ohlapno denarno politiko, pri čemer se boji, da utegne biti zniževanje obresti neučinkovito, zato se bodo največja gospodarstva vse bolj zatekala k valutni vojni. Z oslabitvijo domače valute bodo namreč želela spodbuditi izvoz in s tem gospodarsko rast. Da gre za nevarno igro, ki je delniški trgi ne marajo, smo se lahko prepričali pred kratkim, ko je Kitajska dopustila, da je bilo treba za dolar plačati več kot sedem juanov. Iz Evropske centralne banke medtem prihajajo namigi, da je septembra pričakovati napoved nestandardnih ukrepov za boj proti recesiji, presenetila pa je Nemčija. Der Spiegel je poročal, da naj bi se bila vladna koalicija z večjim trošenjem pripravljena odreči v ustavi zapisanemu uravnoteženemu proračunu, da bi le zagnala gospodarsko rast.

Tretji zaporedni negativen teden Dow Jonesa
Novica, da Nemčija v boj proti recesiji morda vstopa z aktivno fiskalno politiko, je v petek odmevala celo v New Yorku. Če je bil četrtkov "prirastek" Dow Jonesa še precej nežen, je konec tedna na krilih tehnoloških delnic pridobil dobrih 300 točk, s tem pa je ta elitni indeks tedensko izgubo omilil na 1,5 odstotka. Kar znosno, glede na precej brutalno razprodajo sredi tedna, ki je sovpadala z nekaterimi izjemnimi dogodki na obvezniškem trgu. Tu ne mislimo le na že omenjeno invertno krivuljo donosnosti, ki se je pojavila pri dveletni in desetletni obveznici, ampak tudi na padec donosnosti 30-letne ameriške obveznice pod dva odstotka, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Cene nafte so se v petek po dveh občutno negativnih dneh pobrale, za 159-litrski sod brenta je bilo treba spet plačati več kot 59 dolarjev. Pri banki BNP Paribas so sicer napoved za povprečno letošnjo ceno brenta močno oklestili, in sicer z 71 na 62 dolarjev.