Po zadnjih projekcijah naj bi ameriške Zvezne rezerve že junija prvič dvignile obrestno mero (za 25 bazičnih točk), v prihodnjem letu pa bi sledili še dve zvišanji. Več bo morda znanega po zadnjem letošnjem Fedovem zasedanju (14.–15. december). Če bi Fed takrat zavzel bolj agresivno držo, bi lahko na delniških trgih videli tudi konkreten popravek, čeprav se trenutno zdi, da prav nič ne more pregnati bika, simbola optimizma. Foto: Reuters
Po zadnjih projekcijah naj bi ameriške Zvezne rezerve že junija prvič dvignile obrestno mero (za 25 bazičnih točk), v prihodnjem letu pa bi sledili še dve zvišanji. Več bo morda znanega po zadnjem letošnjem Fedovem zasedanju (14.–15. december). Če bi Fed takrat zavzel bolj agresivno držo, bi lahko na delniških trgih videli tudi konkreten popravek, čeprav se trenutno zdi, da prav nič ne more pregnati bika, simbola optimizma. Foto: Reuters

Predsednik Joe Biden je Jeroma Powlla ponovno predlagal za položaj predsednika ameriške centralne banke. V igri je bila tudi bolj "golobja" (verjetno bi dlje časa odlašala z zaostrovanjem denarne politike) demokratka Lael Brainard, ki bo zdaj podpredsednica Feda. Powllov prvi štiriletni mandat na čelu Feda bo potekel februarja, ko bo Fed že zmanjševal odkupe obveznic. Program kvantitativnega sproščanja naj bi končal do sredine leta 2022, nato pa trgi že pričakujejo prvi dvig obresti, sploh po zadnjih izjavah Jeroma Powlla. Zaradi vse višje inflacije bi lahko v drugi polovici leta videli še dve dodatni zvišanji obrestne mere.

Američani bodo zaradi vse višjih cen previdni pri nakupih
Inflacija in posledično višje obresti bi prav lahko pregnali bika z delniških trgov, sploh ker bodo vse višje cene negativno vplivale tudi na potrošnjo, kar bi lahko sprožilo recesijo. Raziskava družbe Country Financial je pokazala, da je kar 88 odstotkov Američanov močno zaskrbljenih zaradi inflacije, potem ko je bila rast cen oktobra (na letni ravni) 6,2-odstotna – največ v zadnjih 30 letih. V anketi je sodelovalo 1.031 ljudi, skoraj polovica jih namerava zmanjšati izdatke v restavracijah, 30 odstotkov bo preložila posodobitev svojih tehnoloških naprav, 29 odstotkov anketiranih bo varčevalo pri oblačilih, 13 odstotkov pa jih odgovarja, da se bodo manj vozili z avtomobili.

Vsi, ki verjamejo v zlato, so novembra dobili precej upanja – za 31,1-gramsko unčo je bilo treba (kljub vse močnejšemu dolarju) plačati že precej več kot 1850 dolarjev, toda ta teden je na trgu plemenitih kovin opaziti razprodajo. Cena zlata je včeraj zdrsnila pod 1800 dolarjev, glavni razlog pa naj bi bila nominacija Jeroma Powlla za nov mandat, kar zvišuje verjetnost za kar hitro zaostrovanje denarne politike. To se kaže tudi na obvezniških trgih – donosnost desetletne ameriške obveznice se je včeraj povzpela na 1,67 odstotka. Foto: Reuters
Vsi, ki verjamejo v zlato, so novembra dobili precej upanja – za 31,1-gramsko unčo je bilo treba (kljub vse močnejšemu dolarju) plačati že precej več kot 1850 dolarjev, toda ta teden je na trgu plemenitih kovin opaziti razprodajo. Cena zlata je včeraj zdrsnila pod 1800 dolarjev, glavni razlog pa naj bi bila nominacija Jeroma Powlla za nov mandat, kar zvišuje verjetnost za kar hitro zaostrovanje denarne politike. To se kaže tudi na obvezniških trgih – donosnost desetletne ameriške obveznice se je včeraj povzpela na 1,67 odstotka. Foto: Reuters

Zoomove delnice več kot 50 odstotkov pod rekordom
Ker višje obrestne mere načeloma pomenijo tudi nižje pričakovane rasti dobičkov, so na delniških trgih ta teden pod pritiskom predvsem tehnološke delnice. Indeks Nasdaq, ki je v petek prvič v zgodovini presegel 16 tisoč točk, je bil včeraj drugič zapored v rdečem, zdrsnil je že do 15.600 točk, dan pa končal pri 15.775 točkah. Delnice Zooma, ponudnika spletnih konferenc, so po Zoomovem opozorilu, da se bo rast dobička upočasnila, padle za 15 odstotkov, pri dobrih 200 dolarjih je cena več kot pol nižja kot lani. Občutno navzdol so se obrnile tudi delnice podjetij, ki so letos izpeljale odmevne prve javne prodaje delnice (IPO), predvsem to velja za Rivian, Affirm in Roblox.

ZDA sprožile usklajeno akcijo sproščanja strateških rezerv nafte
Elitni Dow Jones jo je včeraj dobro odnesel in pridobil skoraj 200 točk, kar je posledica dobre predstave delnic bančnih in energetskih podjetij. Cene nafte so se včeraj močno popravile, brent se je povzpel za več kot tri odstotke, na 81,5 dolarja. Usklajena akcija sproščanja strateških rezerv nafte (ZDA, Indija, Kitajska, Japonska, Koreja in VB) naj bi bila manj učinkovita od pričakovanj, poleg tega pa Opec+ napoveduje, da bo pri zviševanju proizvodnje bolj zadržan. Pri Goldman Sachsu so nedaven padec cen nafte (brent je v kratkem zdrsnil za deset odstotkov) pospremili z besedami, da za to ni fundamentalnih razlogov, zato ostajajo pri oceni, da bo povprečna cena brenta v tem četrtletju 85 dolarjev.

Kriptovalute, torek ob 22.00

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin-2,8 %57.772
eter+4,94.381
binance coin+4,6 %602
solana+3,0 %225
cardano-4,7 %1,77
XRP-1,7 %

1,06

Turška lira je letos v primerjavi z dolarjem izgubila 45 odstotkov. Predsednik Erdogan se ne da in pravi, da je država v
Turška lira je letos v primerjavi z dolarjem izgubila 45 odstotkov. Predsednik Erdogan se ne da in pravi, da je država v "vojni za ekonomsko neodvisnost". Centralna banka je kljub skoraj 20-odstotni inflaciji prejšnji teden znižala obrestno mero s 16 na 15 odstotkov. Za dolar je bilo treba včeraj plačati že več kot 13 lir. Sredi leta 2017 je bila vrednost dolarja 3,5 lire. Foto: Reuters

Turška lira včeraj strmoglavila za 15 odstotkov
Dolar ostaja močan. Za evro je bilo treba v ponedeljek odšteti le še 1,123 dolarja, kar je 16-mesečni minimum. V ozadju so pričakovanja, da bo Fed precej hitreje kot ECB začel zviševati obrestne mere. Turška lira medtem vztrajno pada, v primerjavi z dolarjem je včeraj (-15 %) dosegla novo rekordno nizko vrednost, en dolar je bil vreden že 13,44 lire. Vse to je posledica četrtkove odločitve turške centralne banke, da obrestno mero zniža s 16 na 15 odstotkov, seveda po nareku predsednika Erdogana, ki poudarja, da se bo Turčija postavila zoper "oportuniste" in "globalne finančne akrobate" ter še naprej igrala svojo igro. Gre za perverzen eksperiment, toliko bolj nerazumen, ker ima Turčija skoraj 60 odstotkov dolga denominiranega v tujih valutah.