Težko pričakovana objava svežega indeksa cen potrošnikov je pokazala, da se je v največjem gospodarstvu sveta inflacija v primerjavi s februarjem okrepila še za 1,2 odstotka (največja mesečna rast po septembru 2005), na letni ravni pa je rast cen že 8,5-odstotna, kar je največ po decembru 1981. Razlogi so znani: prekinjene dobavne verige, pomanjkanje surovin in materialov, visoka rast cen hrane in energentov. Vse to, kar inflacijo poganja že vse od začetka lanskega leta, proces pa se je z vojno v Ukrajini le še pospešil. Osnovna inflacija (brez upoštevanja cen hrane in energentov) je dosegla 6,5 odstotka – rekord po avgustu 1982. Gre seveda za številke, ki so daleč nad Fedovo 2,0-odstotno ciljno inflacijo, vseeno pa je vzklilo upanje, da je inflacija dosegla vrh in da se bo v naslednjih mesecih nekoliko umirila. Seveda ob predpostavki, da bodo cene nafte, ki so trenutno pri okrog 100 dolarjih, ostale v teh okvirih (če se bodo znižale, toliko bolje).

Maja in junija dvig za pol odstotne točke?
Ameriška centralna banka je marca prvič po letu 2018 zvišala obrestno mero, vendar le za četrtino odstotka. Zdaj se bo, kot vse kaže, v boju proti inflaciji ostreje lotila zviševanja obrestnih mer. V Reutersovi anketi večina ekonomistov meni, da bo Fed tako na majski kot na junijski seji obresti privil za pol odstotne točke. V tem primeru bi videli najbolj agresivno zaostrovanje denarne politike po letu 1994. Hkrati bo Fed tudi zniževal svojo bilančno vsoto. Kako bo to vplivalo na gibanje BDP-ja, lahko le ugibamo, vse več institucij pa navzdol popravlja svoje ocene gospodarske rasti. Vodilni nemški instituti bodo danes objavili skupno oceno nemške rasti, ta naj bi bila letos zaradi učinkov vojne v Ukrajini le 2,7-odstotna, kar je občutno manj od prejšnje ocene (4,8 %). Podobno visok razkorak je tudi pri inflaciji: oktobrska ocena je govorila o le 2,5-odstotni inflaciji v letu 2022, zdaj pa o 6,0-odstotni.

Še en večji vlagatelj "obrnil hrbet" nemškim bankam
Če se vrnemo na začetek: čeprav je inflacija v ZDA dosegla nov 40-letni rekord, so delniški indeksi v torek začasno krenili navzgor. Nekaj bojazni je namreč bilo, da bi bila lahko inflacija še višja, tako pa je ostala v okviru napovedi. Osnovna inflacija je bila celo nekoliko nižja od pričakovanj. Tehnološki indeks Nasdaq (13.371) je bil že za več kot odstotek v plusu, do konca dneva pa se je spet pogreznil v negativno območje. Frankfurtski DAX (14.124 točk) je bil dopoldne še za dva odstotka v minusu in na najnižji točki v zadnjih štirih tednih, dan pa je končal z le rahlo negativnim predznakom. Največ so izgubile delnice bank Deutsche Bank (tečaj je strmoglavil celo za deset odstotkov) in Commerzbank, potem ko je pri obeh bankah po hedge skladu Cerberus iz lastniške strukture (s prodajo po petodstotnega deleža) izstopil še en večji delničar, najverjetneje Capital Group.

Začetek sezone četrtletnih objav
Da gredo obrestne mere neizogibno navzgor, bi moralo sicer v teoriji podžgati rast bančnih delnic, vendar le, če bi šlo za nežno rast, tako pa se bo Fed očitno posluževal nekakšne šokterapije. To bo na Wall Street negativno vplivalo na posel, manj bo združitev podjetij in manj javnih prodaj delnic, kar bo prizadelo finančne velikane. Ti bodo ravno danes začeli objavljati rezultate poslovanja med januarjem in marcem, s čimer se uradno začenja sezona četrtletnih objav. Analitiki pričakujejo močan padec dobička, potem ko so banke lani v tem času lahko sproščale rezervacije, cvetel pa je tudi posel v investicijskem bančništvu. Ob tem omenimo, da se bo v Evropi sezona četrtletnih objav začela s koncem aprila. Analitiki napovedujejo, da bodo dobički delnic, vključenih v indeks Stoxx 600, porasli za 20 odstotkov.

Nafta v ponedeljek precej navzdol, v torek še močneje navzgor
V aprilu tako kot delnice izgubljajo tudi obveznice, kar pomeni, da so njihove zahtevane donosnosti vse višje. Pri ameriški desetletni obveznici so se povzpele vse do 2,836 odstotka (največ po 19. decembru 2018), nato pa v torek popoldne zdrsnila na 2,70 odstotka. Trgovanje z nafto je še naprej volatilno. Na začetku tedna je zaradi napovedi, da bo Mednarodna agencija za energijo iz strateških rezerv na trg v naslednje pol leta poslala kar 240 milijonov sodov nafte (pa tudi zaradi vseh koronskih omejitev v Šanghaju), brent pogledal pod 100 dolarjev, lahka nafta WTI pa pod 95 dolarjev, kar je najnižja točka po 25. februarju. V torek je spet sledila strma rast, cene so poskočile za šest odstotkov, tako da je šel brent do skoraj 105 dolarjev. Vzrok za preobrat: sproščanje omejitev v Šanghaju in Opecovo opozorilo, da bo nemogoče nadomestiti ruski izvoz nafte, če se bo Evropa res odločila za embargo.