V petek dopoldne so bili borzniki na Wall Streetu še dobre volje. Guverner Feda Jerome Powell na letnem simpoziju ameriške centralne banke v Jackson Holu resda ni nakazal, da bodo Zvezne rezerve na septembrskem sestanku znižale obrestno mero, je pa povedal, da se bodo ustrezno odzvale na slabše gospodarske razmere. Kar "prijazne" besede (pustimo vnemar Trumpov tvit, v katerem se sprašuje, ali je večji sovražnik ZDA Powell ali kitajski predsednik) in vse je kazalo na rahlo pozitiven dan, s tem pa tudi na pozitiven teden. Toda nato je iz Pekinga prišla novica, da bo Kitajska uvedla carine na dodatnih 75 milijard dolarjev kitajskega blaga, "igro" pa je še bolj pokvaril Trumpov poziv, naj ameriška podjetja, ki izdelke proizvajajo na Kitajskem, najdejo alternativno rešitev.

Centralne banke niso vsemogočne
Zvečer je Trump še sporočil, da bodo ZDA 250 milijard dolarjev kitajskega uvoza, ki je že zdaj obremenjen z dodatnimi 25-odstotnimi carinami, s 1. oktobrom obdavčile po 30-odstotni stopnji. Zadnji Trumpovi tviteraški napadi na Kitajsko, predvsem besede, da ZDA ne potrebujejo Kitajske, so bili ostri celo za njegove standarde in pomenijo resno zaostrovanje trgovinske vojne, ki se ji pridružuje še carinska vojna: v petek je bilo treba za dolar plačati 7,10 juana, kar pomeni najnižjo vrednost kitajske valute v zadnjih 11 letih. Če bo gospodarska rast v največjih gospodarstvih res močno padla, bodo sicer z znižanjem obrestnih mer in dodatnimi spodbujevalnimi ukrepi na pomoč priskočile centralne banke, vendar naj bi bila njihova moč tokrat precej manjša kot leta 2008. Tudi Fed vedno bolj priznava, da ne more rešiti vseh težav.

Spet svareč signal na obvezniškem trgu
Poglejmo tečajnico: newyorški Dow Jones je v petek strmoglavil za več kot 600 točk oziroma za 2,37 odstotka. Največ so izgubile delnice podjetij, ki so zelo odvisne od kitajskega tržišča. Applove so se pocenile za skoraj pet odstotkov (še vedno pa so zajetnih 28 odstotkov višje kot ob začetku leta). Ob tehnoloških so trpele tudi delnice energetskih podjetij, saj se je nafta občutno pocenila. Hkrati se je na obvezniškem trgu spet pojavila invertna krivulja donosnosti, ki je bila v sodobni ameriški zgodovini vedno znanilka recesije. Gre za pojav, ko donosnost desetletne državne obveznice pade pod donosnost kratkoročne dveletne obveznice. Na tedenski ravni je Dow Jones četrtič zapored nazadoval, tokrat za odstotek.

Zlato blizu šestletnemu rekordu
Nafta brent je zaradi vedno večjih trenj med največjima svetovnima gospodarstvoma zdrsnila precej pod 60 dolarjev za 159-litrski sod. Na tedenski ravni je brent vseeno pridobil 1,2 odstotka. Kot je že v navadi, se je na pretrese delniških trgov in na precejšnjo verjetnost, da bo Fed razširil nabor ukrepov za preprečitev krize (v igri bi bil lahko tudi nov krog odkupovanja obveznic), pozitivno odzval trg plemenitih kovin. Cena zlata (in tudi srebra) je ob koncu tedna poskočila za dva odstotka, do 1.530 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je le nekaj dolarjev manj od šestletnega rekorda. Zlato se je v avgustu podražilo že za skoraj osem odstotkov, od začetka leta pa za 19 odstotkov. Na trgu kriptovalut je bilo v zadnjih dneh dokaj mirno, bitcoin se vrti okrog vrednosti 10 tisoč dolarjev.