V četrtek so delnice Nvidie pridobile 16 odstotkov, kar pomeni, da se je njihova tržna vrednost zvišala za 277 milijard dolarjev (to ni uspelo še nobeni delnici) oziroma za štiri slovenske letne BDP-je. Podjetje posluje sijajno, tudi napovedi za letos so izjemno obetavne, povpraševanje po Nvidijinih čipih je tako visoko, da je treba nanje čakati tudi do pol leta. Foto: Reuters
V četrtek so delnice Nvidie pridobile 16 odstotkov, kar pomeni, da se je njihova tržna vrednost zvišala za 277 milijard dolarjev (to ni uspelo še nobeni delnici) oziroma za štiri slovenske letne BDP-je. Podjetje posluje sijajno, tudi napovedi za letos so izjemno obetavne, povpraševanje po Nvidijinih čipih je tako visoko, da je treba nanje čakati tudi do pol leta. Foto: Reuters

Strahovi vlagateljev, da Nvidia ne bo dosegla zelo visokih pričakovanj in da bi utegnila zato cena njene delnice po izjemni lanski in letošnji rasti krepko pasti, so bili odveč. Razvijalec čipov, ki poganjajo novotarije v umetni inteligenci, predvsem po zaslugi novega čipa za podatkovne centre H100 (ta je za velikane, kot so Microsoft, Meta in Alphabet, postal nepogrešljiv v generativni umetni inteligenci) ustvarja takšne prihodke (in dobičke), da človeku vzame sapo. V zadnjem četrtletju, ki se je za Nvidio končalo konec januarja, je bilo prihodkov kar za 265 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju (22,1 milijarde dolarjev), dobiček pa je z 12,29 milijarde dolarjev (+769 odstotkov!) prav tako presegel vse napovedi. Celoletni lanski dobiček je poskočil za osupljivih 580 odstotkov.

Frankfurtski delniški indeks DAX je teden končal pri novi rekordni vrednosti 17.419 točk. Nemški statistični urad je tudi v svoji zadnji oceni potrdil, da se je nemški BDP v zadnjem lanskem četrtletju znižal za 0,3 odstotka. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX je teden končal pri novi rekordni vrednosti 17.419 točk. Nemški statistični urad je tudi v svoji zadnji oceni potrdil, da se je nemški BDP v zadnjem lanskem četrtletju znižal za 0,3 odstotka. Foto: Reuters

Najpomembnejša delnica na Zemlji!
Kot je Fed še do nedavnega divje tiskal denar, tako zdaj Nvidia z norim ritmom ustvarja sveže milijarde, njen pomen pa je v finančnem svetu tako ogromen, da so analitiki pri Goldman Sachsu tik pred Nvidijino tiskovno konferenco, na kateri so predstavili sveže poslovne rezultate, celo zapisali, da gre za "najpomembnejšo delnico na planetu Zemlja" in da bo v času konference na Wall Streetu vladala takšna napetost, "da bi lahko slišal šivanko pasti na tla". Vznemirjenje se je hitro sprevrglo v navdušenje. V četrtek, prvi trgovalni dan po objavi rezultatov, so Nvidijine delnice poletele 16 odstotkov višje, njena tržna kapitalizacija se je v enem dnevu zvišala za rekordnih 277 milijard dolarjev.

Nvidia za hip "težka" dva bilijona dolarjev
Za primerjavo: konec leta 2022, ko se je začela vročica, povezana z umetno inteligenco (na trg je prišel ChatGPT), je bila tržna kapitalizacija Nvidie 364 milijard dolarjev. Tehnološki indeks Nasdaq se je v četrtek zvišal za skoraj tri odstotke, največ po lanskem februarju. Tudi v petek so, vsaj na začetku dneva, delnice Nvidie nadaljevale rast (indeks S & P 500 pa je prvič presegel 5100 točk), tako da je podjetje vstopila v zelo eliten klub peščice podjetij, katerih vrednost je presegla dva bilijona (dva tisoč milijard) dolarjev. V drugi polovici dneva se je navdušenje poleglo in delnica se je za dobre štiri odstotke odmaknila od (dopoldne dosežene) rekordne vrednosti 823 dolarjev.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)

39.131 točk (+1,3 %)

S & P 500 (New York)5.088 točk (+1,7 %)
Nasdaq (New York)15.997 točk (+1,4 %)
DAX (Frankfurt)17.419 točk (+1,8 %)
Nikkei (Tokio)39.443 točk (+3,1 %)
SBITOP (Ljubljana)1.433 točk (+3,8 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,20 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,25 %
dolarski indeks104,0 (-0,3 %)
EUR/USD1,0818 (+0,4 %)
EUR/CHF

0,9536 (+0,4 %)

bitcoin51.550 USD (-0,7 %)
nafta brent81,7 USD (-1,9 %)
zlato2.035 USD (+1,1 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,914 %; 3,933 %
Tokijski delniški barometer Nikkei je 29. decembra 1989 dosegel vrh, nato pa je počil predvsem japonski nepremičninski balon, država pa se dolgo ni izvila iz agonije deflacije in anemične gospodarske rasti. A stvari se obračajo na bolje, borza v Tokiu pa zadnje čase strmo pridobiva. Lani je bila ob visokih dobičkih japonskih korporacij rast skoraj 30-odstotna (najvišja v Aziji), letos pa se optimizem nadaljuje (+17 %) in v četrtrek je Nikkei končno spet dosegel nov rekord in prvič krenil nad 39 tisoč točk. Foto: Reuters
Tokijski delniški barometer Nikkei je 29. decembra 1989 dosegel vrh, nato pa je počil predvsem japonski nepremičninski balon, država pa se dolgo ni izvila iz agonije deflacije in anemične gospodarske rasti. A stvari se obračajo na bolje, borza v Tokiu pa zadnje čase strmo pridobiva. Lani je bila ob visokih dobičkih japonskih korporacij rast skoraj 30-odstotna (najvišja v Aziji), letos pa se optimizem nadaljuje (+17 %) in v četrtrek je Nikkei končno spet dosegel nov rekord in prvič krenil nad 39 tisoč točk. Foto: Reuters

Tokio na nov rekord čakal od decembra 1989
Trije vodilni delniški indeksi v New Yorku so zadnji teden pridobili okrog poldrugi odstotek, svežo rast pa je bilo opaziti tudi v preostalih finančnih središčih sveta. Kitajske delnice so v nizu devetih zaporednih pozitivnih dni, tokijski Nikkei je po kar 34 (na trenutke tudi zelo mučnih) letih končno dosegel nov rekord, prav tako je svež zgodovinski vrh dosegel vseevropski Stoxx 600. Ljubljanska borza je tudi oživela, promet je v petek presegel tri milijone evrov, osrednji indeks SBITOP je pri 1.432 točkah dosegel najvišjo točko po padcu banke Lehman Brothers septembra 2008. Letos je njegova vrednost porasla že za 14 odstotkov (brez upoštevanja dividend).

Sorodna novica NLB čisti dobiček povečal na 550 milijonov evrov, dividend bo za 220 milijonov

Izjemen dobiček NLB-ja in krepka rast njenih delnic
Spodbudno je, da so začele na borzi kotirati ljudske obveznice. Kar nekaj vlagateljev je samo zato odprlo trgovalni račun in vsaj del njih bi lahko poskusil tudi z delnicami.
Tečaj Krkinih delnic je pri 120 evrih dosegel najvišjo vrednost po začetku vojne v Ukrajini, zadnji teden pa so bile po rasti spet v ospredju NLB-jeve delnice. Predvsem v petek, ko so se ob več kot milijonu evrov prometa podražile kar za 5,6 odstotka in dosegle 114 evrov. Banka je namreč lani dobiček povečala za 23 odstotkov, na 550 milijonov evrov, za dividende bo letos od tega namenila 220 milijonov. V tem tednu so se NLB-jeve delnice podražile za 16 odstotkov in gladko opravile z mejo sto evrov.

Prvi Fedov rez obrestnih mer se odmika
Dogajanje z Nvidio je zadnje dni zasenčilo strahove, da Fed še ne bo tako kmalu začel zniževati obrestnih mer. Še pred nekaj meseci so številni stavili, da se bo to zgodilo marca, v celotnem letu pa, da bi lahko videli štiri ali pet znižanj. Zdaj se pojavljajo celo pomisleki, da bi utegnil Fed leto 2024 "zvoziti" brez enega samega reza obrestnih mer. Januarski inflacijski podatki so bili namreč slabši od pričakovanj, trg dela pa je še vedno zelo močan. Dokler je brezposelnost pod štirimi odstotki (januarja je bila pri 3,7 %), ni razlogov za ukrepanje. Januarja je ameriška centralna banka četrtič zapored obresti pustila nespremenjene, ključna obrestna mera je v razponu med 5,25 in 5,50 odstotka.