Verjetno je šel trg v UI-evforiji (Nvidia kot vodilni razvijalec čipov, ki poganjajo umetno inteligenco, žanje neverjetne dobičke) že predaleč in je zato logično, da se določena delnica, ki je od začetka leta pridobila več kot 180 odstotkov, kdaj tudi ustavi oziroma malce močneje poceni, denar pa preseli v druge sektorje, kjer letošnja rast ni prav izrazita. Sektor informacijske tehnologije je na borzi v New Yorku letos narasel za 28 odstotkov, komunikacijski sektor pa za 24 odstotkov. Po rasti sledi sektor javnih storitev, a le s približno devetodstotno rastjo, kar je manj od povprečja trga: širši indeks S & P 500, ki je v četrtek za hip prvič prebil mejo 5500 točk, je namreč letos za skoraj 15 odstotkov v plusu.

Sumljivo dolgo obdobje brez večjih nihanj
Newyorški S & P 500 po podatkih CNBC-ja že 377 trgovalnih dni ni doživel vsaj 2,05-odstotnega padca. Gre za najdaljši niz po finančni krizi, optimizem pa temelji na dobrih makroekonomskih podatkih in spodbudnih dobičkih korporacij, posebej tistih, kjer je v ozadju umetna inteligenca. Indeks strahu VIX, ki ga izračunavajo na podlagi premikov na terminskih trgih, je pred kratkim zdrsnil najnižje po novembru 2020, njegova trenutna vrednost je dobrih 13 točk. Nemogoče je reči, kako dolgo bo trajalo to mirno obdobje, je pa jasno, da v nedogled tako ne bo šlo.

Pri Deutsche Bank napovedujejo skorajšen popravek
Leta 2017, ko je v celotnem letu indeks S & P 500 zaznal le osem dni, ko se je njegova vrednost spremenila za več kot odstotek, je VIX padel pod 9 točk. Naslednje leto so se stvari spremenile, VIX je porasel tudi nad 50. Pri Deutsche Bank že napoveduje, da nas kmalu čaka popravek navzdol. Opažajo, da so upravljavci premoženja nadpovprečno izpostavljeni delnicam, prilivi v delniške sklade pa so že deveti teden zapored pozitivni, kar se mora spremeniti. Še en dejavnik, ki bi indekse lahko potisnil navzdol, je prepoved odkupovanja lastnih delnic ("blackout period"), ki bo pred objavo poslovnih rezultatov drugega četrtletja veljala za številna ameriška podjetja.

Dobički kitajskih podjetij že 11 četrtletij nižji od napovedi
Ko so nazadnje – v mesecu aprilu – pri Deutsche Bank napovedali podoben zdrs indeksov, se je to res zgodilo, saj je S & P 500 v naslednjih dveh tednih izgubil 4,6 odstotka. Dilema, kam investirati v delniške naložbe, je dandanes velika. V New Yorku so delnice, vsaj tehnološke, predrage, v Evropi je gospodarska rast anemična (indeks PMI, ki meri poslovno dejavnost evrskega območja, je junija v nasprotju s pričakovanji padel, a ostal nad mejo 50 točk, ki loči rast od krčenja), kitajski trg pa se po znakih oživljanja spet pogreza v malodušje. Od sredine maja je indeks MSCI China izgubil skoraj desetino vrednosti. Nepremičninska kriza se poglablja, potrošnja ostaja neprepričljiva, dobički podjetij ne naraščajo po željah analitikov. Znotraj indeksa MSCI China je tako opaziti že enajst zaporednih četrtletij, ko so bili dobički manjši od napovedi (v prvem četrtletju za 3,5 odstotka).

Tuji vlagatelji spet na prodajnih vratih
Na začetku letošnjega leta je ravno optimizem, kako bodo dobički okrevali, spet privabil kapital na kitajske delniške trge, toda navdušenje se je hitro ohladilo. Podatek, da bodo imela kitajska podjetja letos v povprečju za več kot šest odstotkov nižji dobiček, res ne zveni spodbudno, sploh če ima celotna azijska regija načrtovano 1,6-odstotno rast dobičkov (MSCI Asia), še višja pa so pričakovanja za Indijo in Japonsko. Tudi vlagatelji so tako v devetih dneh do četrtka, ko je bilo prav vsak dan opaziti odlive, s kitajskega trga umaknili za pet milijard dolarjev sredstev.

Po osmih tednih rasti SBITOP prvič "klonil"
Tudi na Ljubljanski borzi se je rast ustavila, kar je precej pričakovano. Indeks SBITOP je bil namreč v nizu osmih zaporednih plusov na tedenski ravni, tokrat pa je v petih dneh izgubil pol odstotka. Teden se je še začel zelo optimistično (v torek je SBITOP porasel deseti dan zapored in bil pri 1581 točkah zajetnih 26 odstotkov višje kot na začetku leta), nato se je obrnilo navzdol. Tečaj Krke je bil v torek 142,5 evra, v petek pa dobrih šest odstotkov nižje (133,5 evra). NLB-jeve delnice so teden končale pri 124 evrih. Delničarji NLB-ja so na skupščini potrdili izplačilo dividend v skupni višini 110 milijonov evrov. Gre za prvo izplačilo dividend letos, o drugem v enaki višini bodo predvidoma odločali konec leta. Delničarji Cinkarne so medtem potrdili dodatno dividendo.