posojila.

Član odbora Evropske centralne banke Benoit Coeure je povedal, da je upočasnitev gospodarske rasti večja od pričakovanj, inflacijski pritiski pa vse manjši. Ker so obrestne mere še vedno ničelne ali celo negativne in na tem področju ni nobenega manevrskega prostora, pri ECB-ju zato razmišljajo o ponovni uvedbi programa TLTRO (Targeted Long-Term Refinancing Operation), s čimer bi povečali likvidnost gospodarstva. Morda se bo to zgodilo že na naslednji seji na začetku marca. "To je mogoče, o tem razpravljamo, moramo pa biti prepričani, da bo res služilo svojemu namenu (torej doseganju ciljne inflacije; op. a.)," je v petek v New Yorku povedal Coeure, ki bi lahko konec letošnjega leta na mestu guvernerja ECB-ja nasledil Maria Draghija.

Tu imate denar, zapravite ga!
Prvič je ECB v okviru dolgoročne operacije refinanciranja poslovnim bankam poceni posojila ponudil junija 2014, naslednjič pa marca 2016. Glavnico bodo morale banke vrniti naslednje leto, kar bi lahko pomenilo težave za banke v Italiji in še nekaterih držav s periferije, gospodarske razmere pa se slabšajo. Decembra se je industrijska proizvodnja v evrskem območju na letni ravni znižala za 4,2 odstotka, največ po letu 2009. Nekateri celo pozivajo, naj ECB poseže po "orožju", ki ga ni uporabil niti med finančno krizo – helikopterskem denarju, kar pomeni, da bi vsak državljan EU-ja dobil neko vsoto denarja (1.000 ali celo 2.000 evrov), ki bi ga moral zapraviti. Marcel Fratzscher, predsednik nemškega inštituta za gospodarske raziskave, pravi, da je helikopterski denar verjetnejši, kot si mnogi predstavljajo.

Helikopterski denar je trajno darilo
Ekonomist Jože P. Damijan je na svojem blogu pojasnil vlogo helikopterskega denarja: "Med običajnim kvantitativnim sproščanjem (QE) in helikopterskim denarjem (HD) je računovodska razlika v tem, da gre pri QE-ju za začasno povečanje denarne mase, pri čemer proračun plačuje obresti na obveznice, ki jih je odkupila centralna banka, ta pa te prihodke postopoma vrača v proračun v obliki senioraže (seigniorage). Pri HD-ju pa gre za trajni dvig denarne mase, ki ne pomeni brezobrestnega posojila državi, pač pa trajno darilo. HD torej ne poveča javnega dolga, pač pa ga je računovodsko mogoče prikazati kot enkratni dohodek od senioraže, ki ga lahko država porabi za kar koli."

.
Frankfurt: najboljši teden po lanskem marcu
Na finančnih trgih so pričakovanja, da bo Evropska centralna banka spet posegla po ukrepu TLTRO, pustila sled. Bančne delnice so se v petek v povprečju podražile za skoraj štiri odstotke, evro pa je pri 1,1234 dolarja padel na trimesečno dno. Delniški indeksi so močno porasli, frankfurtski DAX30 in newyorški Dow Jones za skoraj dva odstotka. Na tedenski ravni je DAX pridobil 3,6 odstotka, kar je največ po marcu 2018. Dow Jonesu je uspel že osmi zaporedni pozitiven teden (največ po novembru 2017), in to čeprav je v ZDA prodaja na drobno decembra padla za 1,2 odstotka. Gre za največji mesečni padec po septembru 2009. Veter v jadra je dal zadnji teden delniškim trgom predvsem dogovor v ZDA, kjer so se izognili novemu zaprtju vlade, in napredek v ameriško-kitajskih trgovinskih odnosih.

Pri JPMorganu obrnili ploščo
Nafta brent je pri 66,18 dolarja za 159-litrski sod dosegla najvišjo raven po 19. novembru. Tedenski premik je bil zelo visok, kar 6,7-odstoten, kar je predvsem zasluga novice, da bo Savdska Arabija proizvodnjo oklestila bolj od pričakovanj. Zlato je preseglo 1.320 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, medtem ko je paladij pri vrednosti 1.435 dolarjev izenačil zgodovinski vrh. Vrednost bitcoina je dobrih 3.600 dolarjev in se na tedenski ravni ni bistveno spremenila, čeprav so pri JPMorgan Chasu sporočili, da (kot prva večja ameriška banka) uvajajo svoj lasten digitalen kovanec JPM Coin in ob tem dodali, da so vedno podpirali blockchain tehnologijo, s tem pa izzvali nekaj ogorčenja kriptoskupnosti, ki seveda ne more pozabiti, kako je prvi mož JPMorgana Jamie Dimonu o bitcoinu rad govoril, da gre za prevaro.