Vlagatelji so namreč takšne podatke pričakovali (oziroma so celo menili, da bi bila slika lahko še hujša), poleg tega naj bi bilo skoraj 80 odstotkov delovnih mest ukinjenih le začasno. Stopnja brezposelnosti je v največjem svetovnem gospodarstvu, ki predstavlja petino celotnega svetovnega "outputa", aprila dosegla 14,7 odstotka, potem ko je bila marca 4,4-odstotna. To je najvišja številka od začetka merjenja tega pomembnega kazalnika leta 1948. V veliki depresiji je bil položaj seveda še precej bolj črn, takrat je bilo brez dela skoraj 25 odstotkov ljudi.

Bilijoni centralnih bank in vlad so odlično mazivo za svežo rast
Wall Street se ni menil za težave "Main Streeta" – Dow Jones se je v petek povzpel za skoraj dva odstotka (v celotnem tednu pa za 2,6 odstotka) in je od marčevskega dna oddaljen že več kot 30 odstotkov. Vsi se strinjajo, da je trenutni položaj obupen, toda gospodarstvo se počasi odpira (tudi v Kaliforniji so v petek manjše trgovine že začele poslovati), in zdi se, da je najhuje mimo. Medtem so centralne banke v denarni sistem vlile neizmerno količino sveže likvidnosti, z izjemnimi fiskalnimi ukrepi pa so se izkazale tudi vlade vseh razvitih držav, kar pomeni odlično mazivo za hitro okrevanje po koronašoku.

Fedovi ukrepi upravičujejo optimizem na Wall Streetu
"Dogaja se zgodovinski kolaps gospodarske dejavnosti, a zgodovinski je tudi svetoni odziv ekonomske politike. Menimo, da bo vpliv Fedovega rahljanja monetarne politike ob upoštevanju diskontiranih donosov več kot kompenziral padec korporacijskih dobičkov," je zapisal Marko Kolanovic, strateg pri banki JPMorgan. Vse očitneje je tudi, da so delnice velikih podjetij v tej krizi izgubile manj kot delnice manjših podjetij, kar verjetno pomeni, da bodo močna podjetja še okrepila svoj položaj. Netflixove in Amazonove delnice so celo rekordno visoko in so najzaslužnejše, da je indeks Nasdaq v preteklem tednu poskočil za šest odstotkov in spet splezal nad vrednost, pri kateri je začel leto 2020.

Buffett: stavite na Ameriko!
Sloviti vlagatelj Warren Buffett, ki je že leta 1987 zaslovel s citatom, da je skrivnost uspeha v tem, da moraš biti prestrašen, ko so preostali pohlepni (in obratno), je prejšnji teden sporočil, da se je njegov finančni holding Berkshire Hathaway znebil delnic letalskih prevoznikov. O tem, katero delnico se splača kupiti, ni govoril, je pa prepričan, da se še vedno splača staviti na newyorški delniški trg. "Najbolje je imeti indeksni sklad S&P 500. Če staviš na Ameriko in vztrajaš v tej poziciji več desetletij, bo zaslužek precej večji, kot bi bil ob kupovanju obveznic." Buffett je prepričan, da kratkoročno (nekaj mesecev) nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo, dolgoročno pa, kot se je izrazil, Amerike nihče ne more ustaviti.

Za evro tako kot pred epidemijo 1,08 dolarja
Na deviznih trgih se v tej krizi razmerje moči ni kaj dosti spremenilo, če gledamo najbolj opazovani par evro/dolar. Za evro je treba trenutno plačati nekaj več kot 1,08 dolarja, kar je podobno kot v drugi polovici februarja, tik preden je epidemija zajela Evropo. Tako kot po zlomu banke Lehman Brothers so nekateri marca sicer hiteli na banke dvigovat gotovino (leta 2008 so v Nemčiji državljani brez logične razlage celo kopičili zaloge evrskih bankovcev s serijsko številko, ki se je začela s črko X, kar pomeni, da so bili natisnjeni v Nemčiji, v nasprotju s tistimi, ki so bili natisnjeni v Grčiji in so bili označeni s črko Y), vlagatelji pa so sprva prodajali tvegane naložbe in stavili predvsem na dolar.

Zamegljena meja med fiskalno in monetarno politiko
Konec marca in predvsem aprila, ko so se razmere na delniških trgih močno izboljšale, je tudi dolar nekoliko izgubil priviligiran status. Evropska centralna banka je obljubila, da bo storila vse, da bo zaščitila evrsko območje, predvsem pa napovedala obsežen odkup državnih obveznic, kar je navzdol potisnilo zahtevane donosnosti obveznic močno zadolženih držav, kot je Italija. Tednik Economist medtem piše, da so meje med obveznicami in valutami vse bolj zamegljene: "Tako pri obveznicah kot pri denarju gre za obveznost države. Ko centralne banke neutrudno tiskajo denar, da bi kupovale obveznice, je ločnica med fiskalno in monetarno politiko vse bolj zamegljena. To velja tudi za območje evra, ki se je vedno trudilo, da bi bila ta meja jasna."

Bitcoin po mejniku spet močno navzdol
Trg kriptovalut je imel v zadnjem tednu spet precej nihanj, danes ob dveh zjutraj je bitcoin zgrmel za več kot 10 odstotkov, na 8.500 dolarjev. Bitcoin je sicer v noči na petek presegel 10 tisoč dolarjev in tako nadomestil vse izgube, ki si jih je "privoščil" predvsem marca. Takrat je padel celo pod 4000 dolarjev, sledila pa je veličastna 150-odstotna rast. Kriptoskupnost je že v pričakovanju pomembnega tehničnega dogodka, torkovega "halvinga". Rudarji so za vsak novoustvarjeni blok (ki sestavlja verigo podatkovnih blokov) zdaj nagrajeni z 12,5 bitcoina, od 12. maja pa bo nagrada polovico manjša. Rudarji naj bi bili na "halving" pripravljeni, stroški se bodo čez noč podvojili, a vseeno naj bi bil dogodek tako kot v preteklosti pozitiven za ceno bitcoina, ker se ponudba vse bolj manjša.