Potem ko smo se do julija spraševali, kako visoko še lahko sežejo vodilni delniški indeksi (bili so že zelo blizu rekordnih vrednosti), je avgust torej prinesel popravek navzdol. Nič nenavadnega, sploh ob očitni precenjenosti predvsem številnih tehnoloških delnic. Preobrat v razpoloženju je posledica pričakovanj, da bo Fed še nekaj časa vztrajal pri omejevalni denarni politiki. Sredi tedna je bil objavljen zapisnik po julijski seji Feda in ta je pokazal, da večina članov Feda ostaja zaskrbljenih zaradi inflacije, kar pomeni, da bi lahko videli še kakšen dvig ključne obrestne mere. Finančni trgi sicer v veliki meri pričakujejo, da na septembrski seji to ne bo potrebno. Inflacija je v ZDA julija na letni ravni dosegla 3,2 odstotka, zaradi visokih cen nafte pa je pričakovati, da se bo avgusta še nekoliko okrepila. Če je ZDA uspelo inflacijo v enem letu od 9,2 spustiti na 3,0 odstotka (junija), bo šlo proti ciljnima dvema odstotkoma mukoma in precej počasneje.

Pred vrati zasedanje centralnih bankirjev
Od vodilnih treh newyorških delniških indeksov je v zadnjem tednu največ, skoraj tri odstotke, izgubil tehnološki Nasdaq, ki je najobčutljivejši na vse višje obrestne mere in tudi na vse višje donosnosti obveznic. Te so – pri desetletni ameriški obveznici – v četrtek pri 4,32 odstotka skoraj dosegle najvišjo raven po letu 2007. Hipotekarna obrestna mera na 30-letno posojilo je medtem gladko presegla sedem odstotkov in dosegla 21-letni vrh. Lani je bila še malo nad petimi odstotki, na začetku epidemije pa pod tremi odstotki. Nepremičninski trg se posledično vidno ohlaja, junija je v ZDA prodaja rabljenih stanovanjskih enot padla za skoraj 19 odstotkov (glede na leto prej). Cene nepremičnin (na žalost številnih kupcev) zaradi omejene ponudbe vseeno vztrajajo visoko. Nove smernice o prihodnji denarni politiki bodo začrtane konec prihodnjega tedna, ko bo v Jackson Holu potekalo tradicionalno avgustovsko zasedanje centralnih bankirjev. Finančna javnost bo seveda z zanimanjem spremljala predvsem govor guvernerja Feda Jeroma Powlla.

Sorodna novica Bo propad največjega nepremičninskega podjetja na Kitajskem sprožil upor, celo revolucijo?

Mar Kitajska doživlja svoj "Lehmanov trenutek"?
Pozornost je usmerjena tudi na Kitajsko, kjer so nekatere novice zelo skrb vzbujajoče. Gospodarska rast kljub vsem ukrepom domače centralne banke ne dosega pričakovanj, izvoz upada, tudi domači potrošniki so vse previdnejši. Donosnost kitajske desetletne obveznice še naprej drsi navzdol, kar je dodaten znak, da gospodarstvu ne gre dobro. Pri 2,6 odstotka je zahtevana donosnost zdaj najnižja po letu 2020. Okrevanje duši predvsem nepremičninska kriza, ki se vse bolj razplamteva, podjetja iz tega sektorja pa imajo ogromne izgube. Nekdanji velikan Evergrande je še v New Yorku razglasil stečaj, da bi pred upniki zaščitil svoje ameriško premoženje. Slabo kaže še enemu razvijalcu nepremičnin, podjetju Country Garden. Nepremičninska kriza bi lahko v slogu padca banke Lehman Brothers (2008) sprožila finančno krizo. Posledice se že čutijo, investicijski sklad Zhongrong Trust, ki je ob koncu leta 2022 upravljal 87 milijard dolarjev premoženja, že zamuja s plačili svojih obveznosti. Osrednji delniški indeks v Hongkongu je od januarskega vrha oddaljen že za več kot 20 odstotkov, tako da je uradno v medvedjem trendu.

Panični odziv na novico, da je SpaceX odprodal svoje bitcoine
Kriptovalute so se v drugi polovici tedna obrnile občutno navzdol. Wall Street Journal je poročal, da je SpaceX, ki ga vodi Elon Musk, lani in predlani odprodal svojo pozicijo v bitcoinu v skupni vrednosti 373 milijonov dolarjev. Musk je na podoben način že lani zamajal trg, ko se je Tesla znebila treh četrtin svojega imetja v bitcoinu. Musk je bil vedno goreč zagovornik kriptovalut in eden glavnih igralcev na trgu, ki je s svojimi tviti povzročal močne premike, nekoč predvsem v pozitivno smer. Zdaj se je zgodba zasukala drugače in bitcoin je po novici, da je SpaceX odprodal svojo pozicijo, hitro izgubil približno desetino vrednosti, tako da je cena zdrsnila pod 26 tisoč dolarjev. Navzdol je šel kar celoten kriptotrg, tedenske izgube so največje letos, pri čemer je skupna tržna kapitalizacija komajda obstala nad bilijonom dolarjev. Dodatno je za pesimizem poskrbelo negativno dogajanje na delniških trgih in tudi ugibanja, ali bo Kitajska devalvirala svojo valuto. Ko se je za ta korak odločila avgusta 2015, je v naslednjih dveh tednih bitcoin izgubil 23 odstotkov vrednosti!