86 odstotkov ameriških korporacij je že sporočilo rezultate poslovanja med julijem in septembrom, kar 86 odstotkov jih je preseglo pričakovanja. Od 500 podjetij, ki sestavljajo delniški indeks S&P 500, jih je do zdaj 73 vlagateljem ponudilo tudi ocene za prihodnost, kar je več kot v prejšnjem četrtletju, a še vedno precej manj kot v običajnih časih (170). Razveseljivo je, da je pri teh 73 podjetjih kljub vsem težavam, s katerimi se zaradi drugega vala okužb spopada svetovno gospodarstvo, opaziti precejšen optimizem. Takšno razpoloženje vlada tudi med premožnejšimi ameriškimi vlagatelji: po anketi banke UBS je polovica izrazila optimizem glede gospodarskih obetov, kar je več kot mesec prej, ko je bil ta delež le 41-odstoten. Tudi delež tistih, ki verjamejo v rast delniškega trga, je precej porasel – s 44 na 55 odstotkov.

Zadnje četrtletje na borzah praviloma najboljše
Obdobje, ki je pred nami, je sicer za borze pogosto zelo ugodno. V zadnjem desetletju je indeks S&P 500 med oktobrom in koncem decembra v povprečju pridobil več kot pet odstotkov. Lani je v zadnjih treh mesecih leta poskočil za skoraj desetino, v res slabem spominu pa je ostalo le zadnje četrtletje leta 2018, ko je strmoglavil za 14 odstotkov. Če dodamo še statistični podatek, da so newyorški indeksi v letih, ko se je obstoječi ameriški predsednik potegoval za nov mandat, v kar 83 odstotkih primerov naraščali, potem so v teoriji temelji za rast dobri. A samo v teoriji, saj je letošnje leto tudi na borzah precej shizofreno in bi lahko v zadnjih dobrih dveh mesecih videli še kakšno presenečenje. Vseeno dodajmo še en zanimiv vzorec, ki se je pojavljal v volilnih letih 2008, 2012, 2016 in tudi letos: indeksi so dno dosegli marca, sledila je strma poletna rast in korekcija na začetku septembra.

Kar desetodstoten padec Intelovih delnic
V zadnjem tednu na zahodnih borzah ni bilo rasti. Frankfurt je izgubil dva odstotka, New York (merjeno z Dow Jonesom in Nasdaqom) pa za odstotek. Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi meni, da bi lahko ameriški kongres novo covidpomoč, namenjeno prebivalstvu, ki ga je koronakriza najbolj prizadela, še vedno sprejel pred volitvami, vendar bo moral svoje postoriti tudi predsednik Trump. Finančni minister Steven Mnuchin medtem opozarja, da bo morala biti Pelosijeva pripravljena na kompromis. Vlagatelji se seveda še naprej posvečajo tudi četrtletnim poslovnim rezultatom. Ti so večinoma boljši od napovedi, a so tudi negativna presenečenja. Intelove delnice so padle za desetino, potem ko je proizvajalec polprevodnikov opozoril, da so marže precej padle, saj so kupci raje kupovali cenejše prenosne računalnike.

Izjemen naval na nove izdaje obveznic
Dogajanje na ameriškem obvezniškem trgu je v zadnjem tednu nakazovalo, da vlagatelji verjamejo v okrevanje, saj se je zahtevana donosnost 10-letne obveznice zvišala za deset bazičnih točk in pri 0,84 odstotka dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih. V Evropi so medtem vladne obveznice še naprej "vroča roba", saj imajo banke rekordno visoko likvidnost, ki je ta mesec dosegla rekordnih 3,2 bilijona evrov. Ta denar hlasta po novih izdajah obveznic, ki mu ponudba ne more slediti. Evropska komisija je izdala prve socialne obveznice v okviru instrumenta EU Sure za pomoč pri zaščiti in ohranjanju delovnih mest in zbrala 17 milijard evrov. Povpraševanje je za 13-krat preseglo ponudbo (naročil je bilo skupno kar za 233 milijard). Kot je znano, bo Evropska centralna banka po pričakovanjih ekonomistov decembra program odkupovanja obveznic na sekundarnem trgu okrepila še za 500 milijard evrov (na 1,85 bilijona) in ga podaljšala za šest mesecev, do konca leta 2021.

Srebro ima precej potenciala za rast
Ker še ni videti, da bodo največje centralne banke končale ultraohlapno denarno politiko, bi lahko v prihodnje nekatere naložbe še precej pridobivale. Analitiki pri banki Citi napovedujejo, da bo cena srebra v naslednjih 12 mesecih tudi zaradi spet okrepljene industrijske proizvodnje dosegla 40 dolarjev. Srebro je sicer marca zdrsnilo pod 12 dolarjev (11,63), kar je bila najnižja vrednost po letu 2009. Toda sledila je izjemna rast in trenutno je cena srebrne unče pri 24,58 dolarja. Še večjo domišljijo imajo nekateri analitiki pri kriptovalutah, seveda predvsem tisti, ki ne verjamejo v obstoj sedanjega denarnega sistema (in napovedujejo zlom fiat valut) oziroma se bojijo inflacije. Pred kratkim je sloviti upravljavec premoženja Paul Tudor Jones za CNBC izjavil, da so kriptovalute najboljša naložba v inflaciji.

PayPal vstopa na trg kriptovalut
Kakor koli, predvsem bitcoin je zadnje tedne spet vroč in se je povzpel nad 13 tisoč dolarjev, kar je najvišja vrednost po januarju 2018. Ključna je bila novica, da bo PayPal vstopil na trg kriptovalut, saj bo svojim uporabnikom (teh je 346 milijonov) omogočil trgovanje s kriptovalutami. Že v nekaj tednih bodo uporabniki v ZDA lahko v svojo PayPalovo digitalno denarnico dodali bitcoine, ethre, litecoine in bitcoin cash in seveda z njimi plačevali izdelke, pri čemer bo PayPal pri nakupu kriptovaluto spremenil v ustrezno valuto, tako da bo prodajalec plačilo prejel v dolarjih, evrih, jenih ... Na strmo oktobrsko rast bitcoina (do danes skoraj 25 odstotkov) je pozitivno vplival tudi večji nakup podjetja Square, ki razvija napredne plačilne storitve. Kupilo je 4709 bitcoinov v skupni vrednosti 50 milijonov dolarjev. Prvi mož Squara je Jack Dorsey, znan tudi kot ustanovitelj Twitterja.