Kar nekaj tednov je cena bitcoina vztrajala pri okrog 6.500 dolarjih in optimisti so verjeli, da se pripravlja teren za decembrski pospešek. Tom Lee, ki velja za enega najbolj bikovsko razpoloženih analitikov, je napovedal, da bo cena bitcoina do konca leta poskočila do 15 tisoč dolarjev (prej je sicer dolgo verjel, da bo šla cena celo do 25 tisoč). Kot v posmeh tem nerealnim napovedim je od prejšnje srede bitcoin padel za 30 odstotkov in se včeraj spustil pod 4.300 dolarjev. Z istim ritmom gredo navzdol tudi preostale vodilne kriptovalute. Vrednost ethra se je spustila le na dobrih 120 dolarjev, potem ko je bila ob vrhunce evforije desetkrat višja. Tržna vrednost vseh kriptovalut (teh je zdaj več kot 2.000) se je spustila pod 150 milijard dolarjev, januarja pa je znašala skoraj 830 milijard.

Na padec vpliva tudi "fork" bitcoin casha
Gre torej že za 80-odstotni padec trga kriptovalut in nihče ne more zanikati, da je to klasičen pok mehurčka, ki se je najbolj napihoval lani novembra in decembra. Pričakovanja, da se bo na borzi začelo trgovati z indeksnim skladom, ki bi bil vezan na vrednost bitcoina, s čimer bi finančni trgi nekako uradno priznal bitcoin, se še vedno niso uresničila, negativno pa je na razpoloženje vplivala tudi cepitev (hard fork) kriptovalute bitcoin cash (v bitcoin ABC in bitcoin SV, ki omogoča hitrejše transakcije). "Fork" se je zgodil v četrtek, spremlja pa ga strah, da bo nadgradnja programske kode prinesla nekaj turbulenc. Pretres na trgu kriptovalut sovpada z velikim popravkom na delniških trgih in več kot očitno kriptovalute niso varno zatočišče.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 20. november ob 19. uri:

Delnice skupine FAANG v medvedjem trendu
Newyorški delniški indeks Dow Jones je prejšnji teden imel 2,2-odstotno izgubo in v ponedeljek nadaljeval pot navzdol, saj se je znižal za poldrugi odstotek. Da carinske vojne s Kitajsko še ne bo konec, kot je v nedeljo povedal podpredsednik Mike Pence, je seveda še povečalo črnogledost. Kar za tri odstotke je padel tehnološki indeks Nasdaq. Delnice, znane po kratici FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Alphabet oziroma Google), so prav vse v medvedjem trendu, kar pomeni, da so od vrha oddaljene vsaj 20 odstotkov. Ti papirji so bili po finančni krizi sinonim za strmo rast, zdaj torej silovito izgubljajo, saj se gospodarske napovedi slabšajo. Apple bo zato po pisanju Wall Street Journala z novim letom v trgovine poslal manj iPhonov od prvotnih načrtov.

Včeraj spet hud padec nafte
Včeraj so indeksi na razvitih borzah spet občutno izgubljali, Dow Jones je pri 24.418 točkah že nižje kot na začetku leta. Še bolj so trpele cene nafte. Vrednost 159-litrskega soda brenta se je spustila pod 62 dolarjev, kar pomeni sedemodstotni minus. Kljub ameriškim sankcijam proti Iranu številne države še vedno lahko kupujejo iransko nafto (tudi Kitajska in Indija), na drugi strani Atlantika pa ameriška proizvodnja občutno narašča. Letos se je zvišala za skoraj 25 odstotkov, na 11,7 milijona sodov dnevno. Analitiki pri francoski banki BNP Paribas vseeno pričakujejo skorajšnjo rast cen nafte: "Menimo, da bo Opec na sestanku 6. decembra znižal proizvodne kvote in da bo cena brenta še letos dosegla 80 dolarjev. V naslednjem letu pričakujemo, da bo brent povprečno vreden 76 dolarjev."

Paladij od poletja pridobil 37 odstotkov
Ob vseh turbulencah na delniških in naftnih trgih je pri zlatu opaziti umirjeno trgovanje, ne pa tudi rasti. Za 31,1-gramsko unčo je treba plačati 1.220 dolarjev. Čeprav je včeraj zdrsnil za dva odstotka, zvezdne trenutke doživlja paladij, ki je v petek dosegel 17-letni vrh, saj je bilo treba za unčo odšteti že 1.180 dolarjev. Od sredine avgusta je cena tako poskočila za 37 odstotkov. Povpraševanje po paladiju se krepi zlasti na Kitajskem, kjer varovanju okolja oziroma čistejšemu zraku v mestih namenjajo vedno večjo pozornost, paladij pa igra pomembno vlogo v avtomobilski industriji, saj se uporablja v katalizatorjih za bencinske motorje. Analitiki napoveduje nadaljnjo rast cen paladija, saj ponudba težko dohaja povpraševanje. Največji svetovni proizvajalec paladija Norilsk Nickel je v ponedeljek napovedal, da bo svojo proizvodnjo v naslednjih sedmih letih zvišal le za 25 odstotkov.