Resda je delniški indeks Dow Jones v zadnjem tednu izgubil nekaj več kot sto točk, a to ni pokvarilo izjemne junijske slike: indeks, ki vključuje 30 delnic elitnih ameriških korporacij, je poskočil za sedem odstotkov, kar se v juniju ni zgodilo od leta 1938. Širši indeks S&P 500 se je povzpel za 6,9 odstotka (največ po letu 1955), v prvem letošnjem polletju pa se je njegova vrednost zvišala za 17 odstotkov, kar pomeni najboljše prvo šestmesečje po letu 1997. Vzroka za izjemno rast sta predvsem dva: Fedova retorika, ki obljublja nov cikel zniževanja obrestne mere, in pričakovanja, da se bosta največji gospodarstvi sveta dogovorili glede carin. Obeti so od sobote vsekakor lepši: kitajski in ameriški predsednik sta se namreč ob robu zasedanja skupine G20 dogovorila, da ZDA ne bodo uvedle novih carin na kitajsko blago, državi pa bosta nadaljevali trgovinska pogajanja.

Opec bo verjetno podaljšal dogovor do konca leta
Z današnjim dnem se izteka šestmesečni dogovor Opeca in zaveznic o znižanju proizvodnje za 1,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno. V ponedeljek in torek bodo izvoznice nafte na Dunaju odločale o nadaljnjih korakih, pričakovati pa je podaljšanje dogovora do konca leta, saj v ZDA proizvodnja nenehno narašča in je po uradnih podatkih presegla 12 milijonov sodov dnevno. Cena brenta se je v zadnjem tednu povzpela za dobra dva odstotka, na 66,72 dolarja. 42 vprašanih ekonomistov in analitikov je napovedalo, da bo letošnja cena nafte brent v povprečju 67,59 dolarja, kar je malce manj od majskih napovedi (68,84). Zlato, ki je v torek pri 1.438 dolarjih za 31,1-gramsko unčo doseglo več kot enoletni vrh, je teden končalo pri 1.409 dolarjih. Junija se je cena zlata povzpela kar za osem odstotkov, v veliki meri zaradi pričakovanj, da bo Fed že julija znižal obresti za četrt odstotne točke.

Pričakovan popravek na trgu kriptovalut
Bitcoin se zadnji teden ni izneveril tradiciji, dogajanje je bilo spet burno. V sredo je bilo treba ob zelo velikem povpraševanju iz Azije zanj plačati že 13.485 dolarjev (to je 17-mesečni vrh), nato pa je cena v manj kot 24 urah strmoglavila za dobrih 3.000 dolarjev. Po kar 50-odstotni rast v enem samem tednu je bil popravek povsem pričakovan, moč tega "sunka navzdol" malce manj. Prometa je bilo ob padanju cene toliko, da priljubljena trgovalna platforma Coinbase nekaj časa ni bila dosegljiva. Bitcoin je sicer ob koncu tedna spet krenil navzgor in bil včeraj precej nad 12 tisoč dolarji. Statistika kaže, da bitcoin, s katerim se trguje vsak dan brez prekinitve (torej 24/7), pridobiva predvsem konec tedna. Od začetka maja je za 40 odstotkov rasti njegove cene zaslužna rast ob sobotah in nedeljah. Navsezadnje je bitcoin rekordnih 19.666 dolarjev decembra 2017 dosegel ravno v soboto.

Avstrija izdala 100-letno obveznico
Tudi na obvezniškem trgu se nadaljujejo bikovska gibanja. Po Nemčiji je vedno več desetletnih obveznic evropskih držav (Danska Nizozemska, Avstrija), pri katerih se kupci sprijaznijo z izgubo, če bi obveznico držali do zapadlosti oziroma je njihova zahtevana donosnost negativna. Pri slovenski desetletni obveznici je donosnost le 0,19-odstotna. Avstrija je (po letu 2017) spet izdala 100-letne obveznice (s katerimi je zbrala 1,25 milijarde evrov), po katerih je bilo veliko povpraševanje, čeprav je kuponska obrestna mera le 1,17-odstotna. To je precej manj avstrijske inflacije, ki je bila maja 1,7-odstotna. Kupci takšnih dolgoročnih obveznic so predvsem ponudniki življenjskih zavarovanj, ki lahko v delnice vlagajo zelo omejeno, pa tudi špekulantje, ki računajo, da bo zaradi ohlapne denarne politike centralnih bank zahtevana donosnost obveznic na trgu še naprej padala, cena pa s tem naraščala.