Delnice največjega trgovca na svetu, podjetja Wal-Mart, so v petek padle za več kot dva odstotka. Vodilni v podjetju so namreč v sicer internem elektronskem sporočilu zapisali, da je februarska prodaja za zdaj katastrofalna, zgodbo pa je objavil Bloomberg. Foto: Reuters
Delnice največjega trgovca na svetu, podjetja Wal-Mart, so v petek padle za več kot dva odstotka. Vodilni v podjetju so namreč v sicer internem elektronskem sporočilu zapisali, da je februarska prodaja za zdaj katastrofalna, zgodbo pa je objavil Bloomberg. Foto: Reuters
Cena zlata je v petek doživela največji padec po novembru, na tedenski ravni pa se je zlato pocenilo za štiri odstotke, kar se ni zgodilo od lanskega maja. Foto: Reuters
Promet na valutnih trgih lahko dnevno doseže tudi 4000 milijard dolarjev, vlagatelji pa radi stavijo na igro, imenovano carry trade: denar si izposodijo tam, kjer so obresti čim nižje (v ZDA in na Japonskem so tako rekoč ničelne) in ga vložijo v države z višjimi obrestmi. Foto: EPA
Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je od ponedeljka do petka znižal za 0,8 odstotka, od tega v petek za pol odstotka. Foto: Reuters

V Moskvi se je končalo zasedanje 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev. Glavna tema je bila, kako preprečiti valutne vojne. Gre za (večinoma tiha) prizadevanja največjih držav, da z razvrednotenjem domače valute pomagajo svojemu gospodarstvu. Finančna kriza je namreč skrčila izvozne trge, za povečanje konkurenčnosti pa obstaja preprost recept: devalvacija domače valute. Centralne banke to najlažje storijo tako, da obresti znižajo na ničelno raven in ob tem še z nestandardnimi ukrepi, kot je odkupovanje obveznic (t. i. kvantitativno sproščanje), skrbijo za ultraohlapno politiko. Če ob tem tudi zvišajo ciljno raven inflacije, kot so to pred kratkim storili na Japonskem, je namen dosežen.

Dow Jones (ZDA)

13.981 točk
Nasdaq (ZDA)3.192
DAX30 (Frankfurt)7.593
FTSEurofirst 3001.161
Nikkei (Tokio)11.173
10-letne am. obvezn.donos: 2,01 %
EUR/USD1,3359
USD/JPY93,47
EUR/CHF1,2313
Nafta brent117,91 USD
Zlato1.609 USD
Euribor, 6-mesečni0,363 %



Res samo pomoč domačemu gospodarstvu?
Najverjetneje so imele države G20 pri obljubah o izogibanju valutni vojni figo v žepu. Centralne banke so namreč odločene, da v finančni sistem še naprej vlivajo svež denar. Japonska centralna banka se brani, da je cilj njihove akcije zgolj pomagati gospodarstvu, da se končno izkoplje iz večletnega recesijskega krča. G20 se je večinoma strinjal, da s takšno politiko ni nič narobe. Toda nihče ne more zanikati, da je rezultat takšne politike zdrs domače valute. Načrtno ali ne, niti ni pomembno. Kanadski finančni minister meni, da je težko presoditi, kdaj je monetarna politika namenjena predvsem pomoči domači ekonomiji in kdaj je glavni cilj ugodnejši valutni tečaj, kar je moralno sporno.

Muto naj bi bil novi guverner
Delniški trgi se zaradi vedno nižje vrednosti jena ne vznemirjajo. Ravno nasprotno, navdušeni so. Tokijska borza je namreč letos dosegla najvišjo točko po letu 2008. Februarja se je sicer rast ustavila, potem ko je indeks Nikkei kar dvanajstkrat zapored teden končal višje, kot ga je začel. To se ni zgodilo od leta 1959. Vlagatelji se zdaj predvsem sprašujejo, kdo bo novi guverner japonske centralne banke. Prvi kandidat naj bi bil Toširo Muto, kar ni povsem po volji vlagateljev, saj od Muta ne pričakujejo, da bo radikalno posegel v denarno politiko. Možnosti za nadaljnje padanje jena (v primerjavi z dolarjem je od sredine novembra izgubil kar 15 odstotkov) so se tako posledično zmanjšale.

Wal-Mart razočaran nad februarsko prodajo
Wall Street se v zadnjem tednu ni premaknil nikamor. Indeksa Dow Jones in Nasdaq sta se znižala za 0,1 odstotka, širši S & P 500 pa se je zvišal za 0,1 odstotka, tako da je niz pridobivanja na tedenski ravni povečal na sedem. Gre za najdaljši niz v zadnjih dveh letih, v tem obdobju pa je S & P 500 pridobil 8,4 odstotka. Med vzroki za rast so četrtletni poslovni rezultati ameriških korporacij, ki so bili večinoma boljši od napovedi, tečaje delnic pa navzgor poganjajo tudi pričakovanja o prevzemih. Samo letos je bilo napovedanih skupno za 158 milijard dolarjev prevzemov. V petek zvečer je na Wall Street negativno vplivalo poročanje Bloomberga, da trgovec Wal-Mart (delnice so izgubile dva odstotka) v prvi polovici februarja ni bil zadovoljen s prodajnimi rezultati.

V petek največji letošnji padec zlata
Cena zlata je v petek zanihala močno navzdol in prebila tudi podporne ravni. Cena je padla vse do 1.589 dolarjev, kar je najmanj po 16. avgustu. V vsem tednu je zlato izgubilo štiri odstotke. To se ni zgodilo od lanskega maja. Sloviti vlagatelj George Soros je v zadnjem lanskem četrtletju močno znižal svoje stave na zlato, medtem ko je še en znani upravljavec premoženja, John Paulson, svojo pozicijo ohranil nespremenjeno. Pri banki Goldman Sachs so že decembra posvarili, da je po desetletnem bikovskem obdobju (ko se je cena zlata povzpela za več kot 500 odstotkov) prišel čas za preobrat, vendar še ne takoj, saj so takrat pričakovali, da bo povprečna cena zlata v letu 2013 okrog 1.800 dolarjev.

LJSE: Vlagatelji upravičeno zadržani
Na Ljubljanski borzi so pretekli teden največ, okrog tri odstotke, izgubile Petrolove in Triglavove delnice. V četrtek so bili na skupščini Zavarovalnice Triglav izglasovani novi nadzorniki. "Kot pričakovano, pogodu vladajoče stranke," je pojasnil Marko Pavlović iz GBD-ja. Mali delničarji so že napovedali izpodbojne tožbe. Zavarovalnica sicer za letos načrtuje 55,2 milijona evrov čistega dobička. Negativno je na razpoloženje vplivala tudi informacija, da je slovenski bančni sistem lani po prvih ocenah Banke Slovenije ustvaril 606 milijonov evrov izgube pred davki. Negativne rezultate je mogoče pričakovati tudi letos, saj se že tako slabe razmere v gospodarstvu še poslabšujejo, je povedal Pavlović in dodal: "Zadržanost vlagateljev je zaradi velike vpletenosti države - in s tem tudi politike - v podjetja popolnoma upravičena."