Po lepih donosih v prvih sedmih mesecih (predvsem delnice tehnoloških podjetij, ki si obetajo velike dobičke na račun umetne inteligence, so se silovito podražile, v prvi vrsti Nvidia) se je avgusta razpoloženje na finančnih trgih spremenilo. Še pred kratkim je bil CNN-ov indeks strahu in pohlepa (Fear & Greed Index) v območju ekstremnega pohlepa, zdaj pa že bolj leze v območje strahu. Razlogov je več, delnice so bile že prenapihnjene, spet se krepi prepričanje, da bo moral Fed zaradi inflacije še precej dolgo vztrajati pri omejevalni denarni politiki, poleg tega je tudi vse več slabih novic iz Kitajske, kjer okrevanje ne poteka po načrtih. Kitajska centralna banka se je v ponedeljek odzvala na nepremičninsko krizo, ki se širi po državi. Kratkoročno obrestno mero je znižala za 10 bazičnih točk, petletno pa malce presenetljivo pustila nespremenjeno.

Višje donosnosti obveznic plašijo kupce delnic
Vprašanje, koliko bo to pomagalo, si pa seveda svetovno gospodarstvo želi, da bi tako kot zadnjih 20 let Kitajska še naprej imela obdobja visokih rasti BDP-ja. A ta dinamika vse bolj usiha, na drugi strani pa v ZDA navzgor popravljajo ocene rasti. Iz Fedove podružnice v Atlanti je prišla ocena, da bi bila lahko gospodarska rast v tretjem četrtletju na letni ravni kar 5,8-odstotna! Za borze to pravzaprav ni dobra novica, saj se ob takšnem scenariju inflacija ne bo približala ciljni dvoodstotni vrednosti. Takšna pričakovanja odraža tudi dogajanje na obvezniškem trgu, kjer je donosnost 10-letne ameriške obveznice dosegla že skoraj 4,40 odstotka, največ po letu 2007. Višje kot so donosnosti obveznic, manj se želijo vlagatelji izpostavljati tveganjem na delniškem trgu. Zelo pomembno bo, kaj se bo zgodilo konec tedna v Jackson Holu na tradicionalnem srečanju centralnih bankirjev pod taktirko Feda. Jerome Powell bo moral v svojih novih analizah upoštevati tudi avgustovsko ohladitev na Wall Streetu in padanje obveznic oziroma posledično rast njihovih zahtevanih donosnosti.

Na trgu nepremičnin še naprej neugodne razmere za kupce
Ameriški nepremičninski trg se še naprej ohlaja, prodaja rabljenih stanovanjskih enot je julija zdrsnila najnižje v zadnjih šestih mesecih, preprodaja stanovanj, ki tudi predstavlja pomemben del trga, pa je na letni ravni padla za 16,6 odstotka. Vseeno je povprečna cena stanovanj prvič po januarju na letni ravni spet porasla. Ponudba nepremičnin je namreč nizka, saj se lastniki nepremičnin, ki so večinoma vzeli hipotekarno posojilo po precej nižji obrestni meri, kot je na trgu zdaj, neradi odločajo za prodajo, zavedajoč se, da bodo morali ob nakupu nove nepremičnine in sklenitvi novega hipotekarnega posojila plačevati višje mesečne obroke ("lock-in-effect"). Kupci so tako še naprej v neugodnem položaju – zaloge nepremičnin so majhne, hipotekarne obrestne mere pa visoke

BRICS tudi o skupni valuti?
V torek se je v Johannesburgu v Južni Afriki začel tridnevni vrh skupine BRICS. Peterica držav (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), ki predstavlja 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, bo med drugim razpravljala o razširitvi skupin v BRICS+ (kandidatov je precej – Argentina, Savdska Arabija, Alžirija, Egipt, Iran, Venezuela ...), veliko pa je tudi ugibanj o uvedbi skupne valute, ki bi lahko ogrozila primat dolarja. A pot do skupne valute bo še dolga, že primer evra je pokazal, da projekt ni preprost. Ima pa združenje BRICS že svojo razvojno banko, ki bi teoretično lahko zasnovala tudi uvedbo lastne valute. Če bi bila ta, kot ugibajo nekateri, podprta z zlatom, bi to spominjalo na čase zlatega standarda, ki so se končali pred več kot 50 leti, ko je Brettonwoodski sporazum prekinil ameriški predsednik Nixon, s čimer je dal Fedu proste roke pri tiskanju denarja.