Tudi nemški velikan Volkswagen je na evropskem tržišču prodal manj kot leta 2011. Pozitivne številke sta imela le korejska proizvajalca Hyundai in Kia. Padec bi bil še višji, če ne bi trgovci sami registrirali avtomobilov in polepšali statistike. Prodanih je bilo 12,05 milijona vozil, najmanj po letu 1995. To je dokaz, kako slabo gre evropskemu gospodarstvu. Svetovna banka za letos napoveduje 0,1-odstoten padec BDP-ja, leta 2014 pa naj bi bila rast 0,9-odstotna. Tudi Nemčiji očitno peša moč. V zadnjem lanskem četrtletju je BDP zdrsnil, nemška vlada pa je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto z enega na le 0,4 odstotka.

Kljub negotovim časom pa se v Nemčiji napihuje nepremičninski balon. München, Hamburg, Frankfurt, Köln in zlasti Berlin so mesta, kjer so cene nepremičnin močno porasle. V zadnjem letu v povprečju za okrog 12 odstotkov, v zadnjih dveh letih za 20 odstotkov. Vedno več kupcev špekulira, da bodo cene še višje in stanovanja kupujejo zgolj zaradi naložbe. Verjetno je vzrok za takšno "igro" tudi pričakovanje višje inflacije. V Berlinu stane kvadratni meter stanovanja 2200 evrov, kar je skoraj dvakrat toliko kot pred petimi leti. Povprečna najemnina je v tem obdobju porasla le za tretjino.

V Nemčiji se napihuje nepremičninski balon

Rast nepremičninskih posojil zelo majhna
Pri Bundesbanki in v nekaterih poslovnih bankah že opozarjajo, da gre za pregrevanje nepremičninskega trga. Vseeno ni strahu, da bi se ponovila zgodba iz ZDA in Španije (posledice so bile uničujoče za gospodarstvo in po poku balona so številni ostali brez strehe nad glavo, saj so banke zasegle nepremičnine), saj morajo kupci običajno prispevati vsaj tretjino svojega vložka. Banke v celoti financirajo nakup le v izjemnih primerih, kadar na primer stranke ponudijo druga zavarovanja. Kljub nizkim obrestnim meram in rasti cen nepremičnin je v Nemčiji rast stanovanjskih posojil zelo zmerna. Leta 2011 je bila enoodstotna.

Visok dobiček banke Goldman Sachs
Na svetovnih delniških trgih je zadnje dni precej mirno. V Frankfurtu je delniški indeks DAX30 (7.650 točk) v sredo do 15. ure izgubil tretjino odstotka in je zdaj slaba dva odstotka pod letošnjim vrhom. Newyorški Dow Jones (13.534 točk) je v torek malce porasel. Decembrska prodaja na drobno je v ZDA porasla za pol odstotka, kar je malce nad pričakovanji. Applove delnice so zaradi strahu pred nižjo prodajo iPhonov padle še za tri odstotke in so prvič po lanskem februarju dan končale pod 500 dolarji. Banka Goldman Sachs je poročala o odličnih rezultatih zadnjega četrtletja. Prihodkov je bilo za 9,24 milijarde dolarjev, čistega dobička za 2,89 milijarde.

Tečaji delnic na Lj. borzi (16. januar):

Telekom vodilni po rasti in prometu
Na Ljubljanski borzi je bilo po enem tednu visokih padcev (indeks SBI TOP je od prejšnje srede do včeraj izgubil več kot deset odstotkov) spet opaziti rast, kar zlasti velja za najprometnejši Telekom. Ob 336 tisoč evrih prometa je tečaj poskočil za tri odstotke in pol, najvišji posli pa so se sklepali pri 87,10 evra. Ker so napovedane vladne reforme in s tem privatizacija večjih podjetij zaradi trenutnih razmer v slovenski politiki postale vprašljive, je tržna kapitalizacija Telekoma v zadnjem tednu padla za okrog 20 odstotkov. Cena Krke je nihala med 51,51 in 53 evrov. Donosnost slovenske desetletne obveznice je bila ob 15. uri 4,99-odstotna.