Ker pomembnejših informacij ni bilo, lahko vzrok za pesimizem iščemo predvsem v napetih razmerah na Korejskem polotoku. V teh časih, ko so indeksi že "utrujeni" od nenehnega postavljanja rekordnih vrednosti in se zdijo vrednotenja previsoka, lahko že ena negativna informacija močno spremeni razpoloženje in povzroči beg iz tveganih naložb. In korejski raketni poskusi ter grožnje o novih "darilnih paketih" to očitno so. Vlagatelji so varen pristan iskali v obveznicah in plemenitih kovinah.

Zlato najvišje po lanskem septembru
Donosnost desetletne ameriške obveznice (giblje se v obratni smeri kot cena obveznice) je zdrsnila na 2,065 odstotka, kar je najmanj po novembrskih volitvah. Za unčo (31,1 grama) zlata je bilo treba plačati že 1.344 dolarjev, to je največ po lanskem septembru. Cena paladija je prvič po februarju 2001 presegla tisoč dolarjev za unčo. Dolar je včeraj izgubljal, evro se je povzpel do 1,1941, a je bil s tem vseeno dober cent pod dveinpolletnim vrhom, doseženim prejšnji teden (1,2069 dolarja).

Spomin na zlom banke Lehman Brothers
September velja za mesec, ki se ga lastniki delnic najbolj bojijo, v dobrem spominu zdajšnje generacije je padec banke Lehman Brothers leta 2008, ki je bil povod za veliko finančno krizo. Po drugi svetovni vojni je v New Yorku delniški trg v septembru v 60 odstotkih primerov izgubljal, povprečna izguba pa je bila 0,7-odstotna. Letos nad trgi visi še ena grožnja, ZDA morajo namreč doseči dogovor o zgornji dovoljeni meji javnega dolga, sicer bodo ZDA plačilno nesposobne.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 5. septembra:

V četrtek zasedanje ECB-ja
Nemške parlamentarne volitve (24. septembra) naj bi minile precej neopazno (če bo seveda Angela Merkel v resnici zmagala), bi pa lahko nekaj "težav" povzročale centralne banke. Evropska centralna banka se bo sešla že ta teden, v ospredju pa je vprašanje, kako hitro se bo Mario Draghi odločil za ukinitev programa odkupovanja obveznic. Večina meni, da se bo program končal do konca leta 2018. Evropsko gospodarstvo je namreč okrevalo, res pa je, da v zadnjem času nekaj skrbi povzroča močnejši evro. Draghi bi lahko "pomagal" tudi z besednim posredovanjem, kar se je v preteklosti že izkazalo za učinkovito.

Bitcoin pogledal pod 4.000 dolarjev
Na trgu kriptovalut je bilo v zadnjih dneh precej nemira, tržna kapitalizacija vseh kriptovalut pa se je z rekordnih 180 milijard dolarjev spustila za približno 15 odstotkov. Včeraj je bitcon za hip pogledal pod 4.000 dolarjev, kar je precej resen (20-odstoten) popravek, saj je bil v soboto bitcoin tik pod 5.000 dolarji. Ključna je bila novica iz Kitajske, kjer so regulatorji prepovedali prve javne ponudbe kovancev (ICO - Initial Coin Offering), ki so bile zlasti na Kitajskem zelo priljubljene, a jih vedno bolj poznamo tudi pri nas. Slovenski Viberate je v manj kot petih minutah na ta način zbral 10 milijonov dolarjev!

Tudi Rusi svarijo pred tveganji
Tudi ruska centralna banka je opozorila na tveganja, ki spremljajo kriptovalute in ICO-je. Vseeno se vse več podjetij za financiranje svoje dejavnosti odloči prek izdaje kriptožetonov, v ozadju pa je podobna logika kot pri javni ponudbi delnic, le da je postopek manj zapleten. Seveda vlagatelji tudi v tem primeru verjamejo, da bodo kriptožetoni podjetij, ki ustvarjajo vedno večji dobiček, pridobivali vrednost in šli morda po poti bitcoina. Ta je bil lani na današnji dan vreden dobrih 600 dolarjev, zdaj pa približno 4.500 dolarjev.