Višje za dlje časa (higher for longer)? Zdi se, da prej visoko za dolgo časa (high for long), bi lahko povzeli zadnja pričakovanja o obrestnih merah. Svet na to ni pripravljen, sploh po 15-letnem obdobju, ko je bila denarna politika večinoma ekstremno ohlapna. Teh časov je očitno konec, navaditi se bo treba na okolje visokih (ali pa normalnih, saj zgodovinsko gledano, trenutne obrestne mere niso nič posebnega) obresti. Delniškim trgom to seveda ni všeč, zato je oktober že tretji zaporedni mesec, ko prevladuje rdeča barva. Foto: Reuters
Višje za dlje časa (higher for longer)? Zdi se, da prej visoko za dolgo časa (high for long), bi lahko povzeli zadnja pričakovanja o obrestnih merah. Svet na to ni pripravljen, sploh po 15-letnem obdobju, ko je bila denarna politika večinoma ekstremno ohlapna. Teh časov je očitno konec, navaditi se bo treba na okolje visokih (ali pa normalnih, saj zgodovinsko gledano, trenutne obrestne mere niso nič posebnega) obresti. Delniškim trgom to seveda ni všeč, zato je oktober že tretji zaporedni mesec, ko prevladuje rdeča barva. Foto: Reuters
Kdor stanovanjskega posojila ni
Kdor stanovanjskega posojila ni "zaklenil" in torej s spremenljive prešel na fiksno obrestno mero, je v vse večjih težavah. Zdaj je tudi trimesečni evribor nad štirimi odstotki. Fiksna obrestna mera za 30-letno hipotekarno posojilo se je medtem v ZDA močno približala osmim odstotkom (največ po letu 2000), kar nepremičninskemu trgu jemlje voljo. Prodaja stanovanj je septembra v ZDA padla na 13-letno dno, cene pa zaradi nizke ponudbe vendarle vztrajajo visoko. Foto: Reuters

Guverner Zveznih rezerv Jerome Powell opaža, da se inflacija sicer ohlaja (letna inflacija je bila septembra 3,7-odstotna), a je še vedno previsoka, kar tudi opravičuje trenutno raven obrestnih mer. "Se vam zdi, da je monetarna politika trenutno preostra? Rekel bi, da ne. Inflacija je še vedno previsoka, nekaj mesecev dobrih podatkov pa pomeni šele začetek tistega, kar je potrebno, da bomo inflacijo vrnili na ciljno vrednost." Kljub temu Powell priznava, da je okolje visokih obrestnih mer zahtevno za vse. Po njegovem govoru v New Yorku so terminski trgi popolnoma izključili možnost, da bi Fed na novembrskem sestanku zvišal obrestno mero, kar bi lahko bila dobra novica, a kaj, ko so obveznice spet "zbezljale" krepko navzdol.

Evropske borze najnižje po marcu
Donosnost desetletne ameriške obveznice (donosnosti se gibljejo v obratni smeri kot cene obveznic) je v četrtek prvič v 16 letih znova presegla pet odstotkov, to pa na delniških trgih ni ostalo neopaženo. Dodatno negotovost vnaša spopad med Izraelom in Palestino. Vrednost vseevropskega indeksa Stoxx 600 je v petih dneh nazadovala za 3,4 odstotka, s čimer je ta indeks zdaj najnižje po marcu. V primerjavi z začetkom leta je le še za dober odstotek v plusu. V Ljubljani ni bilo prodajnega pritiska, indeks SBITOP je ostal nespremenjen. Newyorški Dow Jones je v enem tednu izgubil 1,6 odstotka, tehnološki Nasdaq 3,2 in po petih mesecih zdrsnil pod 13 tisoč točk. Indeks volatilnosti Cboe je na Wall Streetu splezal najvišje po 24. marcu.

Navdušenje po Netflixovi objavi rezultatov
Dve pomembni tehnološki podjetji sta ob objavi četrtletnih rezultatov pustili popolnoma drugačen vtis. Vodilni ponudnik pretočnih storitev Netflix je povečal število naročnikov za skoraj 11 odstotkov (na 247 milijonov), čisti dobiček pa se je povečal s 3,10 na 3,73 dolarja na delnico. Delnice so se v četrtek (dan po objavi) podražile za 16 odstotkov in se po enem mesecu spet vrnile nad 400 dolarjev. Proizvajalec električnih vozil Tesla pa je medtem z 2,3 milijarde dobička (37 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju) oz. s 66 centi na delnico razočaral vlagatelje, saj je bil to najnižji dobiček v zadnjih dveh letih. Tudi prihodki so bili s 23,4 milijarde nižji od pričakovanj. Delnice so zadnji teden strmoglavile za 15 odstotkov (tečaj znaša 210 dolarjev – najmanj po začetku junija), a so še vedno dobrih 70 odstotkov višje kot ob vstopu v leto 2023.

Višje obresti in vojne odganjajo kupce
Ob nenehnem zniževanju cen svojih modelov se Teslina dobičkonosnost znižuje, bruto profitna marža je bila pri 17,9 odstotka za sedem odstotnih točk nižja kot pred letom. Poslovanje vsekakor hromijo vse višje obrestne mere, kar priznava tudi prvi mož Tesle Elon Musk. "Nakup avtomobila predstavlja ljudem vse večji strošek mesečnih obrokov." Ob tem opozarja tudi na zaostrene geopolitične razmere: "Če potrošniki berejo le o vojnah, ki divjajo po svetu, njihova prva misel ni nakup avtomobila." A kljub vsemu naj bi Tesla, kot zagotavlja Musk, letos dostavila 1,8 milijona svojih vozil, če bo le rast prodaje v zadnjem letošnjem četrtletju podobno kot lani v tem času vsaj 17-odstotna.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)33.127 točk (-1,6 %)
S & P 500 (New York)4.224 točk (-2,4 %)
Nasdaq (New York)12.983 točk (-3,2 %)
DAX (Frankfurt)14.798 točk (-2,6 %)
Nikkei (Tokio)31.016 točk (-2,8 %)
SBITOP (Ljubljana)1.168 točk (+0,0 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,75 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +4,92 %
dolarski indeks106,2 (-0,5 %)
EUR/USD1,0593 (+0,8 %)
EUR/CHF

0,9451 (-0,1 %)

bitcoin30.000 USD (+11 %)
nafta brent92,2 USD (+1,9 %)
zlato1.981 USD (+2,7 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)4,126 %; 4,002 %
Londonska borza je lani novembra izgubila status največjega evropskega trga, saj jo je prehitel Pariz, zdaj pa London spet privzema primat. Skupna kapitalizacija vseh delnic, ki kotirajo v Cityju, je okrog 2,9 bilijona dolarjev. Višje cene nafte dvigujejo vrednosti delnic naftnih podjetij, ki na londonski borzi igrajo pomembno vlogo, na drugi strani pa nekatere pomembne delnice na borzi v Parizu
Londonska borza je lani novembra izgubila status največjega evropskega trga, saj jo je prehitel Pariz, zdaj pa London spet privzema primat. Skupna kapitalizacija vseh delnic, ki kotirajo v Cityju, je okrog 2,9 bilijona dolarjev. Višje cene nafte dvigujejo vrednosti delnic naftnih podjetij, ki na londonski borzi igrajo pomembno vlogo, na drugi strani pa nekatere pomembne delnice na borzi v Parizu "trpijo". To velja predvsem za proizvajalca luksuznih dobrin, podjetje LVHM, ki ni več največje evropsko podjetje po tržni vrednosti, potem ko so delnice padle za 25 odstotkov. Foto: EPA

Nafta nad 90, zlato skoraj pri 2000, bitcoin nad 30 tisoč
Če so obveznice in delnice v zadnjem tednu imele precejšnje izgube, pa so trenutne razmere na Bližnjem vzhodu prave za rast cen nafte in zlata. Čeprav od začetka spopadov v Gazi na trgu ni niti soda manj, je napetost očitna, cene nafte pa so znova nad 90 dolarji. Dodatna zaostritev konflikta bi lahko cene dvignile vse do 140 dolarjev za sod, povprečna vrednost v prihodnjem letu pa bi znašala približno 120 dolarjev, so zapisali analitiki pri družbi Allianz trade. Zlato, ki se kljub zdajšnji podobni makroekonomski sliki, kot je vladala v 70. letih (visoka inflacija in obrestne mere), niti najmanj ni izkazalo tako kot takrat, zdaj postaja varen pristan zaradi močno povečanih geopolitičnih napetosti, vrednost se je le na nekaj dolarjev približala meji 2000 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Zmagovalec tedna pa je z več kot desetodstotno rastjo vsekakor bitcoin, ki se je zavihtel nad 30 tisoč dolarjev, saj je upanje, da bo SEC končno odobril ETF-sklad na promptno ceno BTC-ja, vse večje. Ponedeljkova novica, da je BlackRock že dobil SEC-ovo zeleno luč, se je sicer izkazala za lažno, a to je le za hip ustavilo rast bitcoina in preostalih kriptovalut, pri čemer je izstopala solana (zadnji teden +36 %).

V torek in sredo 1. Finančni festival

Ljubljanska borza v torek in sredo (vsak dan med 9.00 in 11.30) pripravlja 1. Finančni festival, dvodnevni spletni izobraževalni dogodek, namenjen predvsem malim vlagateljem. Strokovnjaki bodo govorili o trenutnih trendih in priložnostih, elitna slovenska podjetja iz prve kotacije pa bodo predstavila svoje poslovanje ter kako inovirajo in ustvarjajo trende v svoji panogi. Prijave tukaj.