le 45 dolarjev.
To je precejšnje znižanje v primerjavi s prejšnjo oceno (57 dolarjev), vzrok za takšno razmišljanje pa je predvsem presežna ponudba, ki naj bi zaradi naraščajočega Opecovega črpanja trajala vsaj še do konca leta 2016. V petek je ameriška lahka nafta, ki je bila 24. avgusta pri 37,75 na najnižji točko po finančni krizi, trgovanje končala pri 44,63 dolarja, nafta brent pa pri 48,14 dolarja. Ciljno enomesečno, trimesečno, šestmesečno in dvanajstmesečno vrednost za sod ameriške lahke nafte je Goldman znižal na 38, 42, 40 in 45 dolarjev, kar je precej manj od zadnje ocene (45, 49, 54, 60). Zelo presenetljivo je izzvenela trditev, da bi lahko nafta po črnem scenariju padla celo na 20 dolarjev. Verjetnost za to naj bi bila manj kot 50-odstotna.

Obresti v ZDA od leta 2008 ničelne
Finančni trgi se seveda zadnje dni bolj ukvarjajo s tem, kakšna je verjetnost, da bo ameriška centralna banka Fed po sestanku, ki bo v sredo in četrtek, zvišala obrestno mero. "To vprašanje si zastavljamo že vse letošnje leto. Naj spomnim, konec leta 2008 je ameriška centralna banka spustila obrestne mere rekordno nizko, na razpon med 0 in 0,25 odstotka, in od takrat naprej je delovanje ameriške centralne banke zelo pomembno pri naložbenih odločitvah vlagateljev po svetu," je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal Peter Jenčič iz Alte.

Inflacija še naprej krepko pod ciljno
"Fed je investitorjem že pred časom razložil, da bo pri svojih odločitvah o denarni politiki presojal predvsem dva dejavnika – stopnjo brezposelnosti in inflacijo. Stopnja brezposelnosti se je od leta 2009 prepolovila, tako da znaša po petkovih podatkih 5,1 odstotka. Pred leti je ameriška centralna banka govorila o šestodstotni stopnji brezposelnosti kot nivoju za povod za razmišljanje o dvigu obrestnih mer. Na področju inflacije pa je bitka daleč od dobljene. Indeks jedrne inflacije (core PCE) znaša zgolj 1,2 odstotka, kar je krepko pod dvoodstotnim ciljem."

Verjetnost za dvig 28-odstotna
Peter Jenčič še dodaja, da gospodarski podatki v ZDA zadnje mesece niso najbolj ohrabrujoči, v petek je udaril še indeks zaupanja potrošnikov, ki je septembra občutno padel. "Pozitivni premiki so sicer vidni na področju prodaje avtomobilov in razmer na nepremičninskem trgu. Zaradi mešane slike ameriškega gospodarstva in številnih ocen, da je to še vedno zelo krhko, se v zadnjih dneh vrstijo pozivi, naj Fed zvišanje preloži. Številni trdijo, da upočasnjevanje kitajskega gospodarstva ne prinaša nič dobrega niti za ameriško gospodarstvo. Če pogledamo pričakovanja tržnih udeležencev, je trenutna verjetnost, da bo Fed zvišal obrestno mero, ocenjena na 28 odstotkov. Še na začetku avgusta je ta verjetnost znašala več kot 50 odstotkov."

Najboljši teden v zadnjih dveh mesecih
Wall Street bo težko pričakovano zasedanje Feda pričakal v slabši kondiciji, kot je kazalo še pred kakšnim mesecem. Indeksi so že v območju korekcije, kar pomeni, da so od vrha
oddaljeni več kot deset odstotkov. Trenutno je med 500 delnicami, ki sestavljajo newyorški indeks S & P 500, le ena, ki je na 52-tedenskem vrhu. Zadnji teden je sicer prinesel okrevanje, ki je bilo zlasti opazno v torek. Na tedenski ravni se je S & P 500 (1.961 točk) povzpel za dobra dva odstotka, kar je največ po sredini julija. V Evropi premiki v pozitivno smer niso bili tako občutno, Frankfurt je na primer pridobil manj kot odstotek.

Dobre novice za posojilojemalce v frankih
Vrednost evra znaša skoraj 1,135 dolarja. Lastniki hipotekarnih posojil v švicarskih frankih so se razveselili, da je bilo treba v petek za evro prvič po 15. januarju plačati več kot 1,10 franka. Spomnimo, da se je švicarska centralna banka na začetku leta presenetljivo odločila, da ne bo več branila tečaja domače valute pri 1,20 franka za evro, kar je sprožilo dramatično rast franka (za hip vse do 0,8517 franka za evro), in v obup pahnilo številne (tudi slovenske) posojilojemalce v "švicarjih".

SBI TOP letos izgubil 12 odstotkov
Ljubljanska borza se še naprej duši v malodušju in nelikvidnosti. Indeks SBI TOP (680 točk) je v petih dneh zlasti zaradi skoraj triodstotne pocenitve delnic Gorenja in Triglava izgubil 0,87 odstotka, v celotnem letošnjem letu pa že 12 odstotkov vrednosti. "Glavni razlog za slabo vzdušje je zaustavitev nekaterih prodajnih postopkov družb, kot sta Telekom in Cinkarna," je za STA povedala Alenka Eržen (GBD), vendarle pa se najde tudi kakšen žarek upanja. Ker je agencija za varstvo konkurence prejšnji teden prižgala zeleno luč za prodajo družbe Žito, so vlagatelji po mnenju Erženove bolj optimistični glede dokončanja prodaje Alpetourja in Pivovarne Laško. "Pri delnicah obeh podjetij se je v zadnjem tednu zmanjšala razlika med trenutno tržno ceno in ceno, po kateri naj bi bil izpeljan prevzem."