Potem ko je vlada Alenke Bratušek pred slabima dvema letoma na seznam podjetij za privatizacijo uvrstila tudi Telekom, odločitev pa je potrdil državni zbor, nasprotniki privatizacije poskušajo vse, da bi postopek ustavili. Čeprav je prejšnji teden uprava Telekoma predlagala, da bi za dividende namenili deset evrov bruto na delnico, je v ponedeljek cena Telekomove delnice padla vse do 130 evrov. Vlagatelji očitno ne verjamejo več optimističnim ocenam, da bi bil lahko Telekom prodan tudi po 180 evrov na delnico, v zadnjih dneh pa je na tečaj najbolj vplival škandal v zvezi z naročilom obrambnega ministra Janka Vebra vojaški obveščevalni službi, naj prouči posledice Telekomove privatizacije.
Če prodaje spet ne bo, kdo nam bo še verjel?
Slovenija z zavlačevanjem v očeh tujih vlagateljev izgublja verodostojnost. Spomnimo, da se o prodaji Telekoma govori že okrog petnajst let, vedno je bilo rečeno, da bo podjetje prodano jeseni, in včasih se zdi, kot da gre za slabo slovensko prvoaprilsko potegavščino. "Če prodaja tudi tokrat pade, bo to zaupanje nemogoče povrniti. Že danes opažamo, da je v aktualnih privatizacijskih postopkih manj strateških kupcev, saj ne verjamejo, da bomo privatizacijo res izpeljali," je za Studio ob 17h povedal Aleš Lokar (KD skladi), ki opozarja, da večna neresnost slovenske politike odganja tuje vlagatelje: "Dobivajo občutek, da niso zaželeni oz. da jih poskušamo odgnati in zaščititi lokalno konkurenco. Morda bi se kdo odločil za 'greenfield' investicijo, zgradil tovarno z 200 zaposlenimi, a se premisli in gre drugam."

Tečaji delnic na Lj. borzi (31. marec):

Sijajno prvo četrtletje v Frankfurtu
Osrednji delniški indeks Ljubljanske borze (796 točk) je v prvem četrtletju pridobil samo 1,4 odstotka in je močno zaostajal za rastjo razvitih evropskih trgov. Frankfurtski DAX30 (11.966 točk) je na primer v prvih treh letošnjih mesecih poskočil za 22 odstotkov, kar je najboljše četrtletje po letu 2003. Največje zasluge ima seveda Evropska centralna banka, ki je sprožila program odkupovanja obveznic evrskih držav. To je oslabilo evro, ki je v primerjavi z dolarjem od novega leta izgubil že enajst odstotkov. Gre celo za rekordni četrtletni padec evra. S prvim letošnjim četrtletjem so lahko zelo zadovoljni tudi borzniki v Tokiu (Nikkei je poskočil za deset odstotkov) in v Šanghaju (16-odstotna rast), kjer so v zadnjih dneh pozdravili resne načrte države o obuditvi svilne poti, ki bi Kitajsko povezala z Evropo in Afriko.

Brent v marcu izgubil dvanajst odstotkov
Na Wall Streetu v torek ni bilo optimizma, saj je Dow Jones (17.776 točk) izgubil dvesto točk, s tem pa "zapravil priložnost", da prvo četrtletje konča s pozitivnim predznakom, saj je Dow zdaj 0,26 odstotka nižje kot ob začetku leta, medtem ko je širši indeks S & P 500 za odtenek (0,44 odstotka) v plusu, tako da je porasel že deveto četrtletje zapored. Vlagatelji se bojijo, kako bo močan dolar vplival na dobičke podjetij, zadnje dni pa na indekse negativno vpliva tudi padanje nafte. Ker utegne Iran po sestanku s šestimi velesilami skleniti jedrski sporazum, je cena brenta včeraj zanihala dva odstotka navzdol, na okrog 55 dolarjev. V marcu se je cena brenta znižala za dvanajst odstotkov.