uska grožnja z ultimatom in rožljanje z orožjem na polotoku Krim sta povzročila vihar na finančnih trgih. Delnice podjetij, ki so izpostavljene do ruskega trga, so močno padle, tudi Krkine.

"Glede na to, da sta za Krko ukrajinski in predvsem ruski trg zelo pomembna, trenutno dogajanje (v Ukrajini) vsekakor negativno vpliva na poslovanje podjetja na teh trgih in posledično na ceno delnice. Profil tveganja se je namreč povišal. Rusija predstavlja za Krko največji posamični trg, saj skupini prinaša kar 25 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko podjetje v Ukrajini ustvari približno šest odstotkov prihodkov," je ponedeljkov več kot štiriodstotni padec Krkinih delnic (z njimi je bilo za kar 2,82 milijona evrov prometa) za MMC komentirala Tina Orzan (Alta Invest).

Tudi preostale delnice v prvi kotaciji Ljubljanske borze so zdrsnile, Lukine in Petrolove za okrog tri odstotke. Indeks SBI TOP (709 točk), ki je v petek pri 725 točkah postavil najvišjo vrednost po juliju 2011, je izgubil dobra dva odstotka.

Tečaji delnic na Lj. borzi (3. marec):

Pod pritiskom zlasti bančne delnice
"Vihar s Krima" je pustošil tudi na velikih borznih parketih. Elitni indeks Euro STOXX 50 (3.053 točk) je zdrsnil za tri odstotke, kar je največji enodnevni padec po lanskem juniju. Delnice Renaulta, Volkswagna in pivovarja Carlsberg, ki lep del prihodkov ustvarijo v Rusiji, so se pocenile za več kot pet odstotkov. Pod še večjim prodajnim pritiskom so bile bančne delnice. Avstrija Reiffeisen je padla za skoraj deset odstotkov, UniCredit in Societe Generale za okrog šest. Frankfurtski indeks DAX30 (9.358 točk) se je "sesedel" za 3,44 odstotka. Vlagatelji so bežali v obveznice (donos nemških desetletnih obveznic se je znižal osem bazičnih točk, na 1,55 odstotka).

Moskva za 12 odstotkov v minusu
Pomagali niso niti spodbudni makroekonomski podatki. Prvič po skoraj treh letih se je namreč zgodilo, da je bruto domači proizvod v četrtletju porasel v vseh štirih največjih evropskih gospodarstvih. Zaradi potencialno katastrofalnih posledic morebitnega ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini so seveda najbolj potonili ruski trgi. Osrednji delniški indeks v Moskvi je strmoglavil za 12 odstotkov, za dolar pa je treba plačati že več kot 50 rubljev, kar je nov rekord. Ruska centralna banka je posredovala in za 1,5 odstotne točke, na sedem odstotkov, zvišala ključno obrestno mero, da bi preprečila beg vlagateljev.

Zlato prvič po štirih mesecih nad 1.350 dolarji
Varno zatočišče ponujajo nafta in plemenite kovine. Cena nafre brent se je povzpela za več kot dva odstotka in dosegla 112,39 dolarja, kar je največ letos. Rusija izvozi približno 5,5 milijona sodov nafte dnevno. Zlato je prvič po štirih mesecih preseglo 1.350 dolarjev. "Prvi razlog so te napetosti, drugi pa, da centralne banke še naprej tiskajo denar. Američani so od krize maso denarja v obtoku povečali za pet tisoč milijard dolarjev, slediti pa so začeli tudi Japonci," je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal analitik Igor Erker.