Nemško gospodarstvo je imelo v drugem letošnjem četrtletju 0,3-odstotno rast v primerjavi s prvim četrtletjem, ko je bila rast polodstotna. Francosko gospodarstvo je od aprila do junija ustvarila toliko kot četrtletje prej, tako da se je izognilo napovedani recesiji. Celotnemu območju evra tega ni uspelo - BDP je upadel za 0,2 odstotka. Največjo krivdo nosijo Portugalska (-1,2 %), Italija (-0,7 %) in Španija (-0,4 %).

ZEW četrti mesec zapored navzdol
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (6.974 točk) je v torek porasel za skoraj odstotek, vendar "napad" na mejo 7.000 ni uspel.. Dobrega razpoloženja ni skalila niti objava indeksa ZEW. Drugi najpomembnejši nemški konjunkturni indeks je avgusta padel na najnižjo letošnjo raven (na minus 25,5 točke, medtem ko so ekonomisti v povprečju napovedovali minus 19,3 točke), čeprav je predsednik ECB-ja Mario Draghi pred tremi tedni obljubil, da bo za preživetje evra storil vse. Finančni strokovnjaki vseeno pričakujejo, da bo nemško gospodarstvo še vsaj v naslednje pol leta pešalo.

V nasprotju z Nemčijo je bilo po vsem svetu ta mesec opaziti več optimizma finančnih strokovnjakov, če gre verjeti raziskavi banke Bank of Americe, ki je v svojo raziskavo zajela 173 finančnih strokovnjakov z vsega sveta. Ti so zaradi odločnosti Feda in ECB-ja, da preprečijo najhujše, precej bolj optimistični kot mesec prej in v naslednjih 12 mesecih pričakujejo pozitivna gospodarska gibanja.

Visoka pričakovanja naftnih trgovcev
Evro se je povzpel do 1,2386 dolarja, cena nafte vrste brent pa je bila večinoma pod 114 dolarji. V ponedeljek je bilo treba za brent plačati že več kot 115 dolarjev, kar je 30 odstotkov več kot konec junija. Analitiki menijo, da so v sedanje cene nafte vključena pričakovanja o spodbujevalnih ukrepih Zveznih rezerv in Evropske centralne banke ter strah pred izraelskim napadom na Iran. To se lahko hitro obrne - če Fed septembra ne bo napovedal novega kroga kvantitativnega sproščanja (QE3), bo nafta precej padla. Cena zlata je bila dopoldne malo nad 1.610 dolarji.

Torkovi tečaji delnic na Lj. borzi:

Krka še naprej odkupuje lastne delnice
Na Ljubljanski borzi so Gorenjeve delnice nadomestile ponedeljkove izgube in se ob 12 sklenjenih poslih (v skupni vredosti 16 tisoč evrov) podražile do 4,40 evra. Promet je bil izjemno nizek - še največ ga je bilo s Krkinimi delnicami, in sicer 143 tisoč evrov, kar pa je še vedno več kot z vsemi preostalimi papirji prve kotacije skupaj. Cena Krke je nihala med 41,70 in 42 evrov. Novomeško podjetje je sporočilo, da je od 4. do 8. avgusta prek borzne hiše Perspektiva odkupilo za skoraj pol milijona evrov delnic. Skupno število lastnih delnic zdaj znaša 6,089 odstotka celotne izdaje.