Delniški trgi so v ponedeljek zanihali navzdol, spet se je pocenila tudi nafta (brent na 53,33 dolarja), je pa evro poskočil in se zvišal nad 1,11 dolarja. Foto: Reuters
Delniški trgi so v ponedeljek zanihali navzdol, spet se je pocenila tudi nafta (brent na 53,33 dolarja), je pa evro poskočil in se zvišal nad 1,11 dolarja. Foto: Reuters
Zahodni delniški trgi bi se razveselili zelene barve na zaslonih, na Kitajskem pa je drugače, saj zelena barva ponazarja negativna gibanja delnic. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (11.056 točk) se je včeraj znižal za dva odstotka in pol. Foto: Reuters
"Potres" na kitajskem borznem trgu

Več kot osem odstotkov sta včeraj izgubila vodilna delniška indeksa v Šanghaju in Šendženu. Že junija je bilo na kitajskem trgu, ki je v zadnjem letu silovito naraščal (na začetku junija je bil 150 odstotkov višje kot leto prej), veliko pretresov, vendar so oblasti s številnimi ukrepi, med katerimi je bilo tudi znižanje obrestnih mer, pomirile vlagatelje. Delnice so okrevale, v ponedeljek pa je sledila nova razprodaja.

Več borznih trgovcev kot članov partije
"Kako pomembno dogajanje na kitajski borzi vpliva na tamkajšnje prebivalstvo, pove podatek, da več Kitajcev trguje na borzi, kot ima tamkajšnja komunistična partija članov. Padce na kitajski borzi je treba gledati tudi v svetovnem kontekstu. Od najvišje vrednosti šanghajskega delniškega indeksa je izpuhtelo več kot 3.200 milijard dolarjev premoženja, kar predstavlja 80-kratnik slovenskega letnega BDP-ja. Kitajsko gospodarstvo se ohlaja, posledice čuti ves svet. Padec cen energentov in surovin je v veliki meri posledica prav manjšega kitajskega povpraševanja. Visoke kitajske gospodarske rasti je zelo verjetno konec. Analitiki pričakujejo, da se bo rast s sedmih zmanjšala na približno pet odstotkov, najbolj pesimistični pa napovedujejo celo stagnacijo gospodarstva," je za MMC ponedeljkov padec komentiral Matej Rigelnik, namestnik direktorja sektorja za zasebno bančništvo pri NLB-ju. Danes se je dan začel z novim petodstotnim padcem, na koncu dneva pa so bile izgube minimalne.


Tečaji delnic na Lj. borzi (28. julij):

TELEKOM

+1,92 %

91,70 EUR
GORENJE+0,80 %6,30
KRKA+0,31 %65,70
PETROL+0,22 %252,70
ZAV. TRIGLAV

+0,20 %

25,00
LUKA KOPER

+0,00 %

26,00
INTEREUROPA+0,00 %1,00
SAVA RE+0,00 %13,72




Junija nižji dobički kitajskih korporacij

Dejavnikov, ki so sprožili paniko, je več. Vlagatelji se bojijo ohlajanja drugega največjega svetovnega gospodarstva in posledično nižjih dobičkov kitajskih podjetij. Junija se je dobiček v primerjavi z istim mesecem lani znižal za 0,3 odstotka, potem ko se je maja zvišal za 0,6 odstotka. Že v petek je bil objavljen tudi podatek, da je industrijska proizvodnja julija nazadovala kot že 15 mesecev. K pesimizmu prispevajo tudi vedno nižje cene surovin in pričakovanja o tem, da bo Fed zvišal obresti, s tem pa je pričakovati večji priliv kapitala na ameriška tla.

Rast indeksa Ifo ni pomagala Frankfurtu
Tudi v Evropi in ZDA je bilo trgovanje v prvem dnevu tedna negativno. Frankfurtski DAX30 se je znižal za več kot dva odstotka in zdrsnil pod 11.100 točk, čeprav je bil objavljen spodbuden makroekonomski podatek. Vrednost najpomembnejšega nemškega konjunkturnega indeksa Ifo se je julija po dveh zaporednih padcih presenetljivo povzpela, in sicer s 107,5 na 108 točk. Največ zaslug ima dogovor Aten z upniki. Analitiki kljub trenutnim nemirom na delniških trgih še vedno priporočajo nakup evropskih in tudi japonskih delnic (tokijski Nikkei je trenutno 18 odstotkov višje kot na začetku leta), saj je monetarna politika obeh centralnih bank zelo ohlapna.

Nove črne napovedi Marca Fabra
Po mnenju strokovnjakov pri Goldman Sachsu je treba prodajati ameriške delnice in kupovati evropske. Tradicionalno se namreč Wall Street v dvanajstih mesecih po Fedovem prvem dvigu obrestnih mer (velika možnost je, da se bo to zgodilo septembra) odreže slabše od preostalih finančnih središč. Borzni strateg Marc Faber, ki je sicer znan po črnogledih napovedih in že dalj časa napoveduje medvedji trend v New Yorku, meni, da bi ameriške delnice zlahka lahko padle od 20 do 40 odstotkov, med skrb vzbujajočimi dejavniki pa omenja podatek, da se z vedno več papirji trguje pod njihovimi 200-dnevnimi drsečimi povprečji, kar je negativen signal. Faber tudi meni, da utegnejo biti ZDA v pol leta v recesiji, položaj v Grčiji, ki jo rešuje Evropa, da lahko dobi nazaj posojen denar, pa primerja z zloglasno Ponzijevo shemo.

"Potres" na kitajskem borznem trgu