Newyorški delniški indeksi so v zadnjem tednu nekaj malega izgubili. Čeprav v ZDA vse glasneje omenjajo veliko verjetnost recesije, aprilski podatek o proizvodni dejavnosti pravi drugače. Indeks PMI je porasel na 53,5 točke, kar je največ po lanskem maju. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeksi so v zadnjem tednu nekaj malega izgubili. Čeprav v ZDA vse glasneje omenjajo veliko verjetnost recesije, aprilski podatek o proizvodni dejavnosti pravi drugače. Indeks PMI je porasel na 53,5 točke, kar je največ po lanskem maju. Foto: Reuters

Odgovor je ne, ozadje pa je za MMC osvetlil mag. Marko Bolarič, borzni posrednik pri Novi KBM: "Predlagana nizka dividenda za delničarje Petrola je posledica slabih rezultatov zaradi državnega omejevanja cen in s tem marž po lanskem skoku cen naftnih derivatov. Cinkarna Celje je na drugi strani leto 2022 končala z rekordnim rezultatom (ustvarila je za 43,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 31 odstotkov več kot leto prej; op. a.) in je predlog uprave o neizplačilu dividende osnovan na drugačni osnovi. Dejavnost Cinkarne je energetsko intenzivna, zato je bila deležna pomoči za omilitev posledic energetske krize. V primeru izplačila dividende bi morali vrniti pridobljeno pomoč v znesku od pet do sedem milijonov evrov. Tako sta se zaradi energetske draginje obe podjetji znašli v težavah pri izplačilu dividende, čeprav so težave diametralno različne."

Skupina Petrol je imela lani zaradi regulacij cen energentov (in težav hčerinske družbe Geoplin) za 7,9 milijona evrov izgube iz poslovanja, vseeno pa Petrol načrtuje, da bo za dividende letos namenil 29,2 milijona evrov oziroma 70 centov na delnico. Foto: BoBo
Skupina Petrol je imela lani zaradi regulacij cen energentov (in težav hčerinske družbe Geoplin) za 7,9 milijona evrov izgube iz poslovanja, vseeno pa Petrol načrtuje, da bo za dividende letos namenil 29,2 milijona evrov oziroma 70 centov na delnico. Foto: BoBo

Pri MDS-ju že nasprotujejo predlogu Cinkarne
Bolarič dodaja: "Energetska draginja se končuje in lahko predvidevamo, da gre za časovno omejene poslovne težave omenjenih borznih družb. Na drugi strani spektra je Luka Koper, ki je s predlagano dividendo v znesku 2,5 evra lepo presenetila, saj je dividenda za 119 odstotkov višja od lanske. Hkrati ne smemo pozabiti, da gre za predloge in da nemalokrat na skupščini delničarjev pride do nasprotnih predlogov, ki dobijo večinsko podporo." Petrol predlaga 70 centov dividende, tako da prvič po uvrstitvi delnic na borzo delničarjem ponuja manj kot preteklo leto, ko je bila dividenda (upoštevajoč poznejšo cepitev delnice) 1,50 evra. Vodstvo Cinkarne, kjer so delavci preklicali za četrtek napovedano stavko, dividende sploh ne namerava izplačati. Skupščina bo 14. junija, v društvu Mali delničarji Slovenije so upravo in nadzorni svet že pozvali, naj sklep o neizplačilu dividend spremenita.

Krkine delnice letos v zajetnem plusu
Krka tako ostaja edina domača družba, ki prav vsako leto delničarjem izplačuje višjo dividendo. Letos bo znašala 6,60 evra bruto, kar je očitno pritegnilo nove kupce. Pred dnevi so se posli s Krkinimi delnicami sklepali pri 117,50 evra, kar pomeni devetodstotno rast v mesecu aprilu in 28-odstotno rast v letošnjem letu. V petek se je tečaj spustil na 112,50 evra, kar ob pričakovani dividendi (6,60 bruto) še vedno pomeni, da je dividendni donos skoraj šestodstoten. Indeks SBITOP, v katerem imata največjo utež delnice Krke in Petrola, je v torek pri 1248 točkah dosegel najvišjo vrednost po lanskem februarju, njegova letošnja rast pa je bila s tem že skoraj 20-odstotna, kar Ljubljansko borzo uvršča med najdonosnejše v regiji. Tečaj Cinkarne je zadnji teden izgubil pet odstotkov, največ preplaha je bilo v sredo, ko so se najnižji posli sklepali pri 26,20 evra.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)33.809 točk (0,2 %)
S & P 500 (New York)4.133 točk (-0,1 %)
Nasdaq (New York)12.072 točk (-0,4 %)
DAX (Frankfurt)15.827 točk (+0,2 %)
Nikkei (Tokio)28.672 točk (+0,5 %)
SBITOP (Ljubljana)1.233 točk (+0,3 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,35 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,57 %
dolarski indeks101,8 (+0,2 %)
EUR/USD1,0958 (-0,4 %)
EUR/CHF0,98 (-0,3 %)
bitcoin27.300 USD (-10 %)
nafta brent81,62 USD (-5,5 %)
zlato1.979 USD (-1,2 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,612 %; 3,211 %
Ker Tesla ob vse večji konkurenci vztrajno znižuje ceno svojih modelov, se postavlja vprašanje, kako se bodo odločili preostali proizvajalci. Renault je sporočil, da ne namerava drastično znižati cen svojih električnih avtomobilov. Francoski avtomobilski velikan, pod okrilje katerega sodi tudi novomeški Revoz, je sicer objavil rezultate prvega četrtletja, prihodkov je bilo za 30 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem lani, s čimer je Renault presegel pričakovanja. Vseeno so delnice v zadnjem tednu zdrsnile za 12 odstotkov. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli
Ker Tesla ob vse večji konkurenci vztrajno znižuje ceno svojih modelov, se postavlja vprašanje, kako se bodo odločili preostali proizvajalci. Renault je sporočil, da ne namerava drastično znižati cen svojih električnih avtomobilov. Francoski avtomobilski velikan, pod okrilje katerega sodi tudi novomeški Revoz, je sicer objavil rezultate prvega četrtletja, prihodkov je bilo za 30 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem lani, s čimer je Renault presegel pričakovanja. Vseeno so delnice v zadnjem tednu zdrsnile za 12 odstotkov. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

Tesla razočarala vlagatelje
Na razvitih delniških trgih se je zadnje dni rast ustavila, Dow Jones je, potem ko je prej na tedenski ravni pridobival štirikrat v nizu, v petih dneh izgubil 0,23 odstotka. Četrtletni poslovni rezultati so za zdaj večinoma (v treh četrtinah primerov) boljši od pričakovanj, med izjemami omenimo predvsem Teslo (v prvem četrtletju je proizvajalec električnih vozil posloval s četrtino nižjim dobičkom, a z višjimi prihodki), katere delnice so v četrtek padle za deset odstotkov. Za zdaj vseeno velja, da so se vodilne korporacije dobro prilagodile višjim obrestnim meram, glavno vprašanje pa je, kako dolgo bo to še trajalo in kaj bi še lahko "zakuhal" Fed. Ta naj bi na majskem sestanku obrestno mero zvišal še za 25 bazičnih točk (na 5,0-5,25 odstotka) in s tem končal cikel zaostrovanja denarne politike, čeprav James Bullard (Fed St. Louis), ki sicer trenutno nima glasovalnih pravic, pravi, da bi bilo treba obresti naviti do 5,50 odstotka.

Zgrešena stava proti evropskim bankam
Kot je znano, je prav hiter dvig obrestnih mer povzročil marčevske turbulence na bančnem trgu, kar so želeli izkoristiti prodajalci na kratko, a jim ni uspelo. Aprila so namreč pri evropskih bančnih delnicah izgubili že milijardo dolarjev, poroča analitska družba Ortex. Gre za špekulante, ki so s kratkimi pozicijami (oz. s tako imenovanim "shortanjem") stavili, da bodo delnice finančnih ustanov (BNP, Santander, ABN ...) še precej padle, vendar so se ušteli, saj se je panika hitro polegla, nato pa so sledili še presenetljivo dobri četrtletni poslovni rezultati bank z Wall Streeta. Indeks evropskih bank (STOXX European banks share index) se je od marčevska dna odbil za skoraj 20 odstotkov, tečaj italijanske banke UniCredit (tu je bilo odprtih precej kratkih pozicij) se je okrepil celo za 35 odstotkov in dosegel najvišjo vrednost po letu 2016. Po nekaterih predvidevanjih naj bi sicer dobički evropskih bank v prvem četrtletju (predvsem zaradi višjih obrestnih marž) porasli za več kot 30 odstotkov.