Frankfurtski DAX (15.251 točk) je v uvodnih dveh dneh tega tedna rahlo pridobival. Včerajšnja objava konjunkturnega indeksa Zew je pustila pozitiven vtis. V oktobrski anketi je Zew porasel za 10,3 točke, a ostaja v negativnem območju (-1,1 točke). Finančni strokovnjaki pozdravljajo zniževanje inflacije in obete, da Evropska centralna banka ne bo več zviševala obrestnih mer. So pa nemška podjetja medtem močno razočarana nad vladno politiko, saj po javnomnenjski anketi kar 88 odstotkov podjetij meni, da vlada nima premišljene strategije za spopadanje s krizo.

Volatilnost na obvezniškem trgu višja kot na delniškem
V New Yorku je bil v ponedeljek izrazito pozitiven dan, saj sta indeksa Dow Jones in S&P 500 pridobila odstotek vrednosti, včeraj pa je njuna vrednost ostala nespremenjena, kar je pravzaprav že "uspeh" glede na to, da je donosnost desetletne ameriške obveznice poskočila kar za 13 bazičnih točk, na 4,84 odstotka. Ta najbolj opazovani vrednostni papir na svetu je tako spet na poti, da vlagatelji zanj zahtevajo že petodstotno donosnost do dospetja, kar le odraža okolje vse višjih obrestnih mer. V zadnjem času je volatilnost obvezniških trgov celo višja kot volatilnost delniških trgov, kar je zelo nenavadno, saj so obveznice v preteklosti vedno veljale za dolgočasno naložbo z nepomembnimi dnevnimi (in pogosto tudi tedenskimi ali mesečnimi) premiki. Zadnja leta je vse drugače, cena nekaterih vladnih obveznic je že skoraj 50 odstotkov nižja (zahtevana donosnost pa s tem ustrezno višja) kot ob rekordu tik po izbruhu epidemije.

Nove impulze bi lahko dale objave četrtletnih rezultatov
Pozornost korporativne Amerike se vse bolj obrača tudi k objavam četrtletnih poslovnih rezultatov. Ta teden so (bili) na vrsti bančni velikani, kot so Bank of America, Goldman Sachs (dobiček je padel za 33 odstotkov glede na isto obdobje lani) in Morgan Stanley, pa Netflix in predvsem Tesla, ki bo rezultate objavila zvečer po koncu trgovanja. Krepko višje obrestne mere so veter v jadra bank (dokler seveda ni recesije in večjega obsega slabih posojil), krepko pa lahko obremenijo zadolžena tehnološka podjetja. Dobra novica za korporacije je, da ameriški potrošnik še ne čuti posledic zaostrovanja denarne politike. Septembrska maloprodaja je v primerjavi z mesecem prej porasla za 0,7 odstotka (v primerjavi z lanskim septembrom pa za 3,8 odstotka), realno (z upoštevanjem inflacije) pa 0,3 odstotka.

Dolg držav dosegel rekordnih 307 bilijonov dolarjev
To je bil šesti zaporedni mesec rasti v maloprodaji, prevladujejo pa ocene, da bo potrošnja v prihodnjih mesecih šepala, saj naj bi potrošniki zdaj dokončno počrpali vse tiste prihranke, ki so se nabrali med epidemijo. Fedovih 11 dvigov obresti v letu in pol (z ničelne ravni na zdajšnjih 4,50 odstotka) in podobne "akcije" preostalih centralnih bank bi lahko sčasoma številne države spravile v velike težave. Po podatkih washingtonskega Inštituta za mednarodne finance je skupni dolg vseh držav sveta dosegel rekordnih 307 bilijonov dolarjev, kar je že 336 odstotkov svetovnega BDP-ja. Gora dolga se je samo v prvi polovici letošnjega leta zvišala za 10 bilijonov, v 80 odstotkih pa so povečanje prispevale industrijsko razvite države, predvsem ZDA, Japonska, Velika Britanija in Francija.

Ogrožene predvsem ZDA, Italija in Velika Britanija
Na drugi strani se je zadolženost gospodinjstev zmanjšala, in sicer s 57,9 na 57,7 bilijona oziroma z 62,3 na 61,9 odstotka BDP-ja. Po mnenju ekonomistov so predvsem ZDA, Italija in Velika Britanija v nevarnosti, da jih prizadene vrtinec dolžniške spirale, saj v teh državah zadolženost presega vrednost letnega BDP-ja. "Ob takšni zadolženosti številnih držav nismo daleč od javnofinančne krize," opozarja Peter Praet, nekdanji glavni ekonomist ECB-ja. "Dolg je morda še znosen, pravi Praet, je pa vse bolj skrb vzbujajoče, da morajo za odplačevanje obresti države plačevati vse več. Tudi vlagatelji so nervozni. "Proračunski primanjkljaji in visoka raven dolga so razlogi za skrb," pravijo pri obvezniškem skladu Pimco.