Evropska unija je ta teden uvedla carine na določene ameriške izdelke, Donald Trump pa že žuga z novimi carinami, tokrat na avtomobile, potem ko je že prej uvedel carine na jeklo in aluminij. Ker je v to "igro" vključena tudi Kitajska, se zdi, da svet drvi v trgovinsko vojno. Ekonomisti so zaskrbljeni, bojijo se višje inflacije in omenjajo tudi novo krizo. "Naši izračuni kažejo, da bo trgovinska vojna prinesla občutno znižanje gospodarske rasti. Padec zaupanja in prekinitev dobavne verige bi lahko povzročila šok in v skrajnem primeru tudi recesijo. Verjamemo, da je verjetnost za popolno trgovinsko vojno majhna, vendar ta verjetnost narašča in trenutno pomeni največjo negotovost v naših napovedih, dobra novica pa je, da smo trenutno še veliko korakov oddaljeni od popolne svetovne trgovinske vojne," so zapisali analitiki pri Bank of America Merrill Lynch.

Kakšne ukrepe lahko še sprejme Kitajska?
Po izračunih omenjene banke naj bi trgovinska vojna prvo leto ameriški BDP znižala za 0,3–0,4 odstotne točke, drugo leto pa 0,5–0,6 odstotne točke. V tem primeru v ZDA recesije ne bi bilo, saj Fed za letos napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast, za naslednje leto pa 2,4-odstotno. Je pa v Evropi čutiti pesimizem: münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo je napoved letošnje nemške rasti znižal z 2,6 na 1,8 odstotka. Tudi Svetovna banka je opozorila na posledice uvajanja carin. Ocenjuje, da bi se lahko obseg svetovne trgovine znižal za devet odstotkov, kar je primerljivo s krizo 2008–2009. V luči Trumpovih enostranskih potez se je treba tudi vprašati, kakšne protiukrepe lahko še uvede Kitajska, ki jo carine zaradi njene izvozne naravnanosti še posebej prizadenejo. Lahko bi devalvirala svojo valuto ali pa začela razprodajati ameriške obveznice, ki jih ima za 1,18 bilijona dolarjev (pa čeprav borzni guru Jim Cramer pravi, da bi to imelo celo pozitivne učinke na ameriški finančni trg).
Dobički naj bi imeli omejen vpliv na rast delnic
Vsa ta negotovost se je zadnji teden zrcalila tudi na Wall Streetu. Indeks Dow Jones je izgubil 500 točk oziroma dva odstotka. V četrtek je ta elitni delniški indeks, ki je od rekordne vrednosti zdaj oddaljen skoraj osem odstotkov, zdrsnil že osmi dan zapored, kar se ni zgodilo od lanskega marca. V petek je imel Dow vendarle pozitiven predznak. Da so imele ameriške korporacije v prvem četrtletju izjemne dobičke, ne igra več velike vloge. Pri banki Goldman Sachs napoveduje, da bodo imeli dobički tudi v prihodnje omejen vpliv na rast delnic. Napovedujejo, da bodo imela podjetja, katerih delnice kotirajo na Wall Streetu, v povprečju 159 dolarjev dobička na delnico, kar je 19-odstotna rast v primerjavi z letom 2017. A pri Goldmanu pravijo, da to ne bo povzročilo tudi podobne rasti delnic, saj obstaja kar nekaj ovir, v prvi vrsti zaostrovanje denarne politike, saj naj bi Fed letos še dvakrat zvišal obresti.

General Electric zapušča elito
V torek se bo od elitne trideseterice delnic, ki sestavljajo indeks Dow Jones, poslovil General Electric, zamenjala ga bo veriga drogerij Walgreens Boots Alliance. S tem odhaja še zadnje podjetje, ki je bilo v sestavi indeksa že ob njegovi ustanovitvi leta 1896. S tržno kapitalizacijo 112 milijard dolarjev GE ni najmanj vredno podjetje v indeksu Dow Jones, saj je pet podjetij manjših, 40 odstotkov nižjo tržno kapitalizacijo ima tudi Walgreens Boots Alliance. Toda to ne igra vloge, saj bi bili sicer v indeksu tudi Amazon, Google ali Facebook. Pomembno vlogo igra cena delnice, ki je pri General Electricu zdaj le 13 dolarjev, s tem pa ima delnica vsega 0,4-odstotno utež v tem indeksu, ki ne upošteva tehtane aritmetične sredine, ampak absolutno ceno delnice. Največjo utež (desetodstotno) ima zato Boeing, saj je tečaj delnice skoraj 340 dolarjev. Apple se je lahko v indeks Dow Jones vključil šele po cepitvi delnice, ko je bila posledično cena optično nižjo.

Opec skromno zvišal proizvodnjo
Od preostalih naložbenih razredov je bila zadnji teden v ospredju nafta. Članice kartela Opec so se na zasedanju na Dunaju dogovorile o dvigu proizvodnje nafte za 600 tisoč 159-litrskih sodov dnevno. Zvišanje proizvodnje je v sodelovanju z Rusijo predlagala Savdska Arabija. Odločitev je bila sprejeta "v skupnem interesu držav proizvajalk" in z namenom "učinkovite, gospodarne in varne dobave strankam", je v izjavi zapisal Opec, ki bo torej dodatno proizvedel približno 600 tisoč sodov nafte dnevno, okoli 300 tisoč sodov pa naj bi dodale druge države, vključene v dogovor, kot so Rusija, Brazilija, Mehika in Malezija. Globalna proizvodnja nafte trenutno dosega okoli 98 milijonov sodov dnevno, tako da bo Opecova odločitev pomenila, da se bo svetovna ponudba zvišala za skoraj odstotek. Ker so trgovci pričakovali višje zvišanje proizvodnje, so cene nafte v petek poskočile tako močno, kot niso že od novembra 2016. V nekem trenutku je bila rast petodstotna. Sod brenta je teden končal pri dobrih 75 dolarjih.