"Že nekaj dni opažamo več zanimanja za določene blue-čipe, kot so Krka, Telekom in že prej Petrol. Nekih novih zgodb, ki bi jih objavila ta podjetja, sicer ni, če odštejemo poslovne rezultate Telekoma. Prav tako ni svežih novic, povezanih s privatizacijo, zato me kar malce presenečata to zanimanje in rast nekaterih delnic v zadnjem času," je za MMC povedal Uroš Ožbolt iz Alte. V zadnjem času je opaziti več nakupov tujih vlagateljev. Morda so nekateri ugotovili, da so priložnosti tudi na slovenskem trgu, ki se je letos v svetovnem merilu slabo izkazal, saj je SBITOP še vedno dobrih deset odstotkov nižje kot na začetku leta.

Nowotny svari pred prenaglimi odločitvami
Na zahodnih delniških trgih se po odličnem oktobru, ko so indeksi pridobili toliko, kot že vsaj štiri leta ne, rast večinoma nadaljuje, čeprav je kitajska industrijska proizvodnja oktobra spet nazadovala in čeprav je član sveta Evropske centralne banke Ewald Nowotny opozoril, da mora ECB dobro premisliti, ali naj decembra res napove razširitev program kvantitativnega sproščanja. Nowotny je dodal, da še zdaleč ni padla nobena odločitev, ampak da potekajo le pogovori. Guverner ECB-ja je na zadnji (oktobrski) seji namignil, da bi lahko decembra sledila napoved novih spodbujevalnih ukrepov, kar je sprožilo val optimizma na borzah. Če Draghi decembra ne bo prešel od besed k dejanjem, bodo delniški indeksi zelo verjetno zdrsnili.

Bitcoin spet na poti navzgor
Po močnih avgustovskih padcih so sicer delniški trgi vidno okrevali. Včeraj večjih sprememb ni bilo. Frankfurtski DAX30 (oktobra je poskočil za dvanajst odstotkov) se je na 28 točk približal 11 tisoč točkam in je zdaj enajst odstotkov pod spomladanskim vrhom. Newyorški Dow Jones (17.918) se je zvišal za pol odstotka. Nafta je poskočila za več kot štiri odstotke, pri čemer je cena brenta skoraj dosegla 51 dolarjev. Zlato se je pocenilo peti dan zapored, evro pa je zdrsnil na 1,0935 dolarja. Bitcoin je pri 415 dolarjih (enodnevna rast je bila tako kar 15-odstotna) dosegel najvišjo letošnjo vrednost, danes zjutraj pa se je rast nadaljevala do 440 dolarjev. Vodilna podjetja, ki po vsem svetu trgujejo s to kriptovaluto, so večinsko napovedala, da bo do leta 2030 bitcoin postal šesta največja rezervna valuta, ki jo bodo centralne banke uporabljale tako množično, kot danes uporabljajo švicarski frank ali avstralski dolar.

Tečaji delnic na Lj. borzi (3. november):

Ravna krivulja donosnosti državnih obveznic
Donosnost državnih obveznic je še naprej izjemno nizka. Pri nemški desetletni obveznici znaša 0,57 odstotka, pri primerljivi slovenski 1,59 odstotka. Obvezniški guru Bill Gross je opozoril, da ima lahko ravna krivulja donosnosti državnih obveznic škodljiv učinek na posojilne trge in s tem tudi na dobičke podjetij. Ker je krivulja donosnosti vedno bolj ravna, Gross poziva Fed, naj ključno obrestno mero Fed funds zviša, kot pravi, na normalnejšo raven, saj politika ničelnih obresti škoduje realnemu gospodarstvu in uničuje bilance zavarovalniških podjetij in pokojninskih skladov. Krivulja donosnosti državnih obveznic je eden najpomembnejših kazalnikov, saj lahko iz nje razberemo, kaj trg pričakuje glede prihodnjih obrestnih mer in inflacije. Krivulja je običajno naraščajoča.

Od operacije Twist do operacije Switch
Gross ima dve ideji, kako lahko Fed kljub zaostrovanju denarne politike doseže naraščajočo krivuljo donosnosti. "Centralne banke lahko zvišajo ciljno inflacijo. To je v zadnjih letih storila Japonska in se izognila deflaciji in recesiji, istočasno pa pomagala tako obvezniškemu kot delniškemu trgu." Gross je prepričan, da bi si morale centralne banke prizadevati za triodstotno letno inflacijo, kar bi povzročilo bolj strmo krivuljo donosnosti dolgoročnih obveznic. Predlaga tudi operacijo Switch, ki bi bila nasprotje Fedove operacije Twist iz leta 2012. Takrat je Fed prodajal dve- in petletne obveznice in denar reinvestiral v dolgoročnejše obveznice, s čimer je vplival na nižje dolgoročne obrestne mere. Zdaj bi moral Fed po Grossovem mnenju storiti ravno nasprotno.