Pri banki Bank of America Merrill Lynch so zapisali, da je bik v trenutku, ko je ameriški predsednik Donald Trump znižal davke (to je bilo decembra), še zadnjič dobil zalet, zdaj pa je bolj kot ne že mrtev, saj se je gospodarska rast upočasnila, obrestne mere so začele naraščati, prav tako zadolženost. Navaditi se bo treba na zelo nizke ali negativne donose delniških trgov, trpel naj bi tudi trg kriptovalut. Za bitcoin so zapisali, da gre za največji mehurček v zgodovini, njegova vrednost naj bi še padala. Edinstvenih spodbud centralnih bank ne bo več: v analizi so ugotovili, da so centralne banke po vsem svetu v letih po padcu banke Lehman Brothers (2008) v finančni sistem v programih kvantitativnega sproščanja "vbrizgale" kar 12 bilijonov dolarjev, skupaj pa so si "privoščile" 713 znižanj obrestnih mer. Eksperiment, kot ga zgodovina ne pomni.
Zadolženost nezadržno narašča
Vodilno vlogo je pri tem odigral Fed, ki je obrestno mero kar sedem let pustil ničelno, njegova bilanca pa se je napihnila vse do 4,5 bilijona dolarjev. Poplava denarja je seveda pljusnila tudi na Wall Street – indeks S&P 500 se je od marca 2009 povzpel za 335 odstotkov. Zgodba o novih in novih rekordih delniških indeksov naj bi se zdaj izpela. Fed že skoraj tri leta zaostruje denarno politiko, kar prav nič ne diši državam v razvoju, ki so zadolžene v dolarjih. Pri banki Bank of America Merrill Lynch opozarjajo, da se je celotni svetovni dolg (vključene so države, občine, podjetja in gospodinjstva) v času nezaslišano ohlapne denarne politike povzpel s 172 bilijonov (tik pred krizo) na zdajšnjih 247 bilijonov. Samo na Kitajskem je zadolženost porasla za 460 odstotkov, na 40 bilijonov dolarjev. Ameriški vladni dolg je od 15. septembra 2008, ko je padla banka Lehman Brothers, porasel za 82 odstotkov, na 21,5 bilijona. Skupni vladni dolg vseh držav sveta se je od začetka krize zvišal za 73 odstotkov, na 67 bilijonov.
Fed naj bi danes tretjič letos zvišal obresti
Prav danes bo ameriška centralna banka po dvodnevnem zasedanju najverjetneje še tretjič letos zvišala obrestno mero, tudi tokrat za četrtino odstotne točke. To bo že osmo zvišanje od decembra 2015, tako da bo ključna obrestna mera Fed funds znašala 2,25 odstotka. Borznike bo bolj zanimalo, ali bo guverner Feda Jerome Powell kaj namignil o nadaljnji časovnici zaostrovanja denarne politike. Letos je pričakovati še eno zvišanje, in sicer na decembrski seji. Analitiki banke Bank of America Merrill Lynch menijo, da bi to lahko prineslo inverzno krivuljo donosnosti. Gre za pojav, ko donosnost kratkoročnih obveznic preseže donosnost dolgoročnih. Zadnjih sedem recesij se je v ZDA vedno začelo prav z inverzno krivuljo donosnosti. Razlika med donosnostjo desetletne ameriške obveznice (3,10 odstotka) in dveletne obveznice (2,83) je bila pred nekaj tedni že manj kot 20 bazičnih točk, trenutno je 27 bazičnih točk. Še februarja je bila razlika večja od 80 točk.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 25. september ob 13. uri:

.
Draghi pričakuje višjo inflacijo
Poglejmo še aktualno dogajanje na finančnih trgih. V New Yorku je prejšnji teden Dow Jones prvič po januarju spet postavil rekordno vrednost, v uvodnih dveh dneh novega tedna pa ni bilo pravih impulzov za sveže zgodovinske vrhove, saj so trgovinska trenja med ZDA in preostalim svetom vse večja. Prav veliko ni pomagala niti objava organizacije Conference Board, da je zaupanje potrošnikov v ZDA doseglo 18-letni vrh. V Evropi so v ponedeljek odmevale besede predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, da v naslednjih mesecih pričakuje višjo inflacijo, saj se zaradi dobrih razmer na trgu dela stopnjuje pritisk na plače. Ker utegne ECB močneje zaostrovati denarno politiko, je vrednost evra porasla na 1,1815 dolarja, kar je največ po maju. Belgijec Peter Praet, glavni ekonomist ECB-ja, je sicer pozneje relativiziral Draghijeve besede in poudaril, da Draghi ni povedal nič novega. Kot je znano, je Evropska centralna banka letos "obljubila", da bodo obresti do poletja 2019 ostale nespremenjene.

Nafta najviše po novembru 2014
Na surovinskih trgih gibanja niso enotna. Baker je pod vplivom novic o carinski vojni, kar bi lahko precej negativno vplivalo na gospodarsko rast, cene nafte pa so se spet zvišale. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba v ponedeljek spet plačati več kot 80 dolarjev, saj je kartel Opec z zaveznicami nakazal, da ni nobene nuje po zvišanju proizvodnih kvot, pa čeprav je Donald Trump prejšnji teden Opec spet pozval, naj poskrbi za padec cen nafte. Včeraj so naftni trgovci ceno brenta zlicitirali vse do 82,50 dolarja, kar je največ po novembru 2014. Če nekateri napovedujejo, da ni daleč dan, ko bo cena brenta 100 dolarjev, pa Janet Kong, ki je pri naftnem velikanu BP pristojna za azijsko trgovanje, meni, da se bo rast hitro izpela. Prepričana je, da v trenutno ceno niso vključena tveganja, ki jih prinašajo nove ameriške carine na kitajski izvoz, ampak je trg preveč osredotočen na ponudbo, ki se je zaradi sankcij proti Iranu znižala. Na trgu kriptovalut je XRP, kriptožeton podjetja Ripple, po divji rasti (v nekaj dneh se je cena podvojila in presegla 0,75 dolarja) zdrsnil na 0,45 dolarja.