Staro newyorško borzno pravilo pravi, da je od januarja odvisno celotno leto ("So goes January, so goes the year."), a dovolj naj bi bilo že, če spremljamo gibanje delniških indeksov v prvih petih trgovalnih dnevih novega leta. Od leta 1950 se je v kar 82 odstotkih (36 od 44) primerov zgodilo, da je bilo leto pozitivno (povprečna rast je bila 13,3-odstotna), kadar je bilo prvih pet dni pozitivnih. Letos se je to zgodilo: newyorški indeks S & P 500 je bil ob koncu torkovega trgovanja pri 2.574 točkah 2,6 odstotka višje kot ob vstopu v leto 2019. Tega "pravila" pa vendarle ne gre jemati za suho zlato, navsezadnje je bilo tudi lani prvih pet dni spodbudnih, a je v celotnem letu 2018 indeks S & P zaradi turbulentnega zadnjega četrtletja vseeno izgubil 6,6 odstotka.

Goldman: Rast dobičkov letos le triodstotna!
Tik pred božičem so bili vodilni newyorški delniški indeksi na 20-mesečnem dnu in za nekaj trenutkov že v medvedjem območju (od rekorda so bili oddaljeni več kot 20 odstotkov), a so se silovito pobrali: S & P je od tedaj poskočil za okrog deset odstotkov, od tega v zadnjem tednu za dva odstotka in pol, čeprav je delno zaprtje ameriške vlade postalo najdaljše v zgodovini. Naslednje impulze bodo dale objave poslovnih rezultatov zadnjega lanskega četrtletja. Ti naj bi v povprečju porasli za dobrih 14 odstotkov, v celotnem lanskem letu pa naj bi bila rast dobičkov (predvsem zaradi ugodnejše davčne zakonodaje) kar 23,5-odstotna. Analitiki za letos napovedujejo upočasnitev rasti dobičkov in povprečno le še okrog 6,5-odstotno rast. Še bolj pesimistični so pri Goldman Sachsu in pravijo, da bo rast dobičkov triodstotna.

Apple se je uštel pri cenovni politiki
V ponedeljek bo rezultate poslovanja objavila banka Citigroup, v torek JP Morgan, v četrtek pa sledi Netflix, katerega delnice so se letos podražile že za 25 odstotkov. Oči vlagateljev bodo precej uprte predvsem v tehnološke delnice, potem ko je na začetku januarja Apple šokiral z nižjo napovedjo prihodkov. Predvsem na Kitajskem ima Apple težave in mora iPhone prodajati s precejšnjim popustom. Očitno je izbral napačno taktiko in se je uštel pri cenovni politiki. Iphone XS Max, najdražji model, na primer v ZDA stane 1.499 dolarjev, na Kitajskem pa skoraj 1.900 dolarjev, kar pomeni več kot 25-odstotno premijo. Poleg tega konkurenca ne počiva, Huawei ima na domačem trgu največji delež, kupce pa privlači s cenejšimi izdelki. Zdaj se poskuša tudi Apple odkupiti s popusti, ki dosegajo do 20 odstotkov.

Slovenija izdala desetletne obveznice
Prejšnji teden je bil zelo pester na obvezniških trgih, saj se že tri leta ni zgodilo, da bi evropske države izdale toliko obveznic – skupno za več kot 35 milijard evrov. Tudi Slovenija se je z izdajo desetletnih obveznic po 1,2-odstotni letni obrestni meri zadolžila za milijardo in pol, pri čemer gre po zagotovilih finančnega ministra Andreja Bertonclja za refinanciranje zapadle glavnice z novim, cenejšim posojilom, kar pomeni, da se skupni dolg znižuje. Ali se je pogum, kot se je izrazil finančni minister, da z izdajo obveznic prehitimo druge države, izplačal? "Tudi če bi še kakšen dan počakali, ne bi škodilo, morda bi se lahko dodatno zadolžili še za kakšno odstotno točko ceneje," je za Radio Slovenija povedal Primož Cencelj (KD Skladi).

Trg Slovenijo vrednoti bolje kot bonitetne hiše
Če zahtevano kuponsko obrestno mero (1,2 odstotka) primerjamo z drugimi izdajami obveznic, Cencelj ugotavlja naslednje: "Irska se je zadolžila po podobni ceni, Belgija nekoliko ceneje, prav tako Francija." Vseeno je opaziti, da trg bolj zaupa Sloveniji, kot bi lahko sodili po ocenah bonitetnih hiš: "Slovenija ima bonitetno oceno okrog dvojnega A in jo trg bolje vrednoti kot bonitetne hiše." Donosnost slovenske desetletne obveznice je na sekundarnem trgu medtem še naprej zelo nizka in znaša le 0,94 odstotka. Pri primerljivi italijanski obveznici se je donosnost spustila na 2,87 odstotka. Italija se je sicer zadnji teden z izdajo tri-, sedem- in 30-letnih obveznic zadolžila za 6,5 milijarde evrov, analitiki so "akcijo" označili za zelo uspešno.

.
Powell zaskrbljen nad ameriškim dolgom
Da se države lahko zadolžujejo po ugodnih obrestnih merah, je seveda spodbudno, prav nič pa ne veseli, da se zadolženost številnih držav sveta, čeprav gre svetovnemu gospodarstvu zadnja leta dobro, še kar veča. Tudi guverner Feda Jerome Powell je zaskrbljen, ker se ameriški dolg vse bolj napihuje in znaša že skoraj 22 bilijonov (22 tisoč milijard) dolarjev, kar pomeni 105 odstotkov letnega BDP-ja. "Zelo sem zaskrbljen. Gre za dolgoročni problem, s katerim se bomo morali vsekakor spopasti," je povedal Powell. Za zdaj nič ne kaže, da bi bili Američani pripravljeni zmanjšati dolg: primanjkljaj je spet nad enim bilijonom dolarjev, kar se je sicer dogajalo tudi v preteklosti, a nikoli v časih konjunkture. To seveda zbuja pomisleke, kaj se bo šele zgodilo, ko bo spet prišla recesija.

Zlato spet na radarju vlagateljev
Cene nafte so se po kar devetih zaporednih pozitivnih dneh v petek spet znižale, vseeno pa je bil tedenski pribitek zelo visok: brent se je podražil za skoraj šest odstotkov. Pomemben razlog za rast cen nafte so pričakovanja, da se bo Washingtonu in Pekingu le uspelo izogniti trgovinski vojni. Zlato se je v petek na manj kot pet dolarjev približalo meji 1.300 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Od začetka oktobra se je zlato podražilo za 100 dolarjev. Številni gospodarski podatki so namreč razočarali, delniški trgi so bili pod pritiskom, zlato pa je postalo varno pribežališče. Besedna zveza "buy gold" (kupi zlato) je v Googlu najbolj iskana po brexitu junija 2016. Tudi indeksni skladi ETF so spet začeli kupovati zlato, od začetka oktobra so svoje pozicije v zlatu okrepili za več kot 140 ton, kar pomeni skoraj sedemodstotno povečanje.