Povprečen vlagatelj letos ni mogel uiti večjim izgubam. Pri družbi Vanda Research so pred dvema tednoma (medtem je šel trg še navzdol) sporočili, da je portfelj malih vlagateljev letos v povprečju zaznamoval 30-odstotni padec, potem ko so se stave na tvegane papirje, ki so predvsem med epidemijo leteli v nebo, letos pa doživeli krut pristanek (delnice Tesle, Mete ...) izkazale za zmotne. Gre seveda za najslabše leto po finančni krizi 2008. Predvsem mladi vlagatelji so doživeli veliko lekcijo, verjetno si prej ob obdobju poplave likvidnosti in ničelnih obrestnih mer sploh niso znali predstavljati, da gredo lahko trgi tudi krepko navzdol. Zanimivo bo videti, kakšna bo njihova reakcija. Bodo izgubili vero v trge ali pa vendarle dokupili delnice in potrpežljivo čakali na preobrat?

ARKK: izbrisana vsa rast zadnjih petih let
Vlagatelji v ETF-sklad ARK Innovation so očitno še naprej prepričani, da se bo trend hitro obrnil. Čeprav je omenjeni sklad, ki ga je ustanovila Cathie Wood (še nedavno so ji peli slavo in jo imeli za finančnega guruja), letos izgubil 67 odstotkov, so vlagatelji letos vanj vložili dodatnih 1,4 milijarde dolarjev. To je precej nenavadno, saj se iz skladov, ki tako močno izgubljajo vrednost, kapital praviloma umika. Prav vsaka od 30 delnic, ki jo ima ARKK v svojem portfelju, je letos pod gladino, in to močno. Invitae, Coinbase in Twilio so delnice, katerih tečaj je strmoglavil celo za več kot 80 odstotkov, le malenkost bolje jo je odnesla Tesla. Vsa rast, ki jo je v petih letih ustvaril ARK Innovation, je šla letos po zlu, vse skupaj pa je najlepši dokaz, kako dramatično so se letos spremenile razmere na trgu.

Tečaj Tesle v treh mesecih strmoglavil za 60 odstotkov
Tesline delnice naj bi imele v portfelju povprečnega vlagatelja kar 10-odstotno utež, zato je njihov 65-odstotni letošnji padec toliko odmevnejši. Še sredi septembra je bil njihov tečaj nad 300 dolarji, zdaj je le še pri dobrih 120 dolarjih. Samo decembra se je cena Teslinih delnic spustila 35 odstotkov nižje, kar je posledica številnih spornih Muskovih odločitev, predvsem pa njegovih nadaljnjih prodaj Teslinih delnic, s čimer financira prevzem Twitterja. Letos je Elon Musk prodal kar za 40 milijard dolarjev Teslinih delnic, katerih tržna kapitalizacija se je v zadnjem tednu že spustila pod 450 milijard dolarjev, s tem pa je prvič po letu 2020 tudi nižja od tržne vrednosti naftnega velikana Exxon Mobil. Zgodilo se je tisto, na kar smo opozarjali pred letom dni: rotacija iz "growth" delnic v "value" delnice.

Zdajšnja generacija ne pomni takšnih padcev obveznic
Če je medvedji trend na delniških trgih precej logičen (vrednosti delnic so bile prenapihnjene; indeks Nasdaq je na primer 13 let zapored poznal le pot navzgor), pa so presenetili močni padci (v povprečju 15-odstotni) na obvezniških trgih. "Za nami je najslabše leto za obvezniške trge v moderni zgodovini, padci so bili dvakrat višji kot ob običajnih korekcijah. To ni naključje, inflacija se je močno zvišala, potem ko sta se združila dva šoka: odboj povpraševanja po covidnem zaprtju, med katerim so podjetja in potrošniki akumulirali prihranke, drugi šok pa je prišel z vojno, ki je prinesla dodatne zastoje v dobavnih verigah, spremembo gospodarskih tokov in nas prisilila v novo ravnotežje pri energetskih dobrinah. Povišana inflacija je zahtevala ukrepe centralnih bank. Glavno poslanstvo Evropske centralne banke je cenovna stabilnost. Če prej v 16 letih ni dosegala ciljne dvoodstotne inflacije, se je ta zaostanek zdaj hitro izničil in vrag je vzel šalo," nam je povedal Primož Cencelj (Generali Investments).

Vse za nižjo inflacijo, dokler ...
Vlagatelji bodo morali še naprej spremljati poteze centralnih bank in iz njihovih besed razbrati, kam bodo šle obrestne mere. Cencelj: "Decembra je bila retorika ECB-ja še zelo jastrebja. Da bi pri ECB-ju umirili inflacijo, bodo še potrebne neke žrtve. Z drugimi besedami: če je bila pod Draghijem v obdobju evrske krize retorika "whatever it takes" (kar koli bo treba storiti), bi zdaj lahko dodali "until it breaks", kot se šušlja v krogih finančnih ekonomistov, torej dokler ne bo kakšnega hudega dogodka v gospodarstvu. Predvsem si ECB trenutno prizadeva, da se to povišanje cen izdelkov in storitev ne bi začelo vgrajevati v plače in da bi prebivalstvo verjelo zavezi, da bo inflacija čez dve leti spet prišla v polje blizu dveh odstotkov."

Kako bodo višje obresti načeli dobičke podjetij?
Medtem ko Primož Cencelj v letu 2023 pričakuje precej stabilno dogajanje na obvezniških trgih, pa bi lahko na delniških trgih videli še kakšen sunek navzdol. "V obdobju kvantitativnega zategovanja denarne politike kakšnega močnega pozitivnega trenda še ne pričakujem. Centralne banke delniških trgov ne bodo več tako branile kot v prejšnjem desetletju, tako da bo gibanje delniških indeksov bolj odvisno od rezultatov poslovanj podjetij. Lahko se zgodi, da dobički presenetijo tudi navzgor, če recesija ne bo huda, sicer pa prej navzdol, zato ne izključujem tudi večje korekcije in hitrega odboja. To bo leto, ko bodo morali biti vlagatelji predvsem aktivni in bodo morali poiskati dobre zgodbe."

Nepremičnine? "Ta oblika varčevanja se je v preteklosti preveč 'forsirala', ker je trg le rasel. Že nekaj časa je opaziti ohladitev in nepremičnine bi bile lahko naslednje leto pod pritiskom. Obresti se zvišujejo, dostopnost do posojil se zmanjšuje, tako da bo vse večji izziv, kako financirati projekte."