"Prihodki so bili skladni z našimi pričakovanji, kljub temu da je bila rast prodaje v zadnjih treh mesecih nekoliko šibkejša. Na drugi strani je bil neto dobiček (111,5 milijona evrov) pod pričakovanji, saj smo načrtovali 132 milijonov evrov neto dobička. Nadaljnje padanje marž in znižanje pričakovanj glede letošnjega dobička je prav tako negativno vplivalo na ceno delnice. Nova analiza Krke je trenutno v pripravi. Zadnja ciljna cena je bila postavljena na 62 evrov, priporočilo pa nakup," je za MMC povedala Tina Orzan (Alta skladi).

Telekom preprečil večji padec indeksa SBI TOP
V petek so se najnižji posli s Krkinimi delnicami sklepali pri 46,05 evra, dan pa so končale pri 46,85 evra. Precej so se pocenile tudi Gorenjeve delnice, saj je imel velenjski izvoznik v tretjem četrtletju 8,7 milijona evrov izgube. Uprava vseeno načrtuje, da bo leto 2012 pozitivno. Indeks SBI TOP (584 točk) je izgubil le 0,03 odstotka. Večji padec so preprečile Telekomove delnice, ki so ob vsega štirih sklenjenih poslih poskočile za pet odstotkov (na 81 evrov), in delnice Triglava, ki so se zavihtele vse do 15,14 evra.

Tečaji delnic na Lj. borzi (16. november):

Večje zanimanje za obveznice
Na tujem vlagatelji vse od razpleta ameriških volitev ne najdejo razlogov za optimizem. V tednu do 7. novembra je iz ameriških vzajemnih skladov odteklo še 2,1 milijarde dolarjev sredstev, letos pa že za skoraj 110 milijard. Na drugi strani so obvezniški skladi letos "bogatejši" za 275 milijard, ki so jim jih v upravljanje zaupali vedno previdnejši vlagatelji. Od ponovne izvolitve Obame je delniški indeks S & P 500 izgubil več kot pet odstotkov, obveznice pa so pridobivale, kar je navzdol potisnilo njihove zahtevane donosnosti (pri desetletni obveznici z 1,8 na 1,6 odstotka).

Montija podpira le tretjina Italijanov
Poleg nevarnosti davčnega prepada, v katerega drsijo ZDA, je še naprej v ospredju evropska dolžniška kriza, zlasti dve vprašanji: ali bo Grčija dobila nov obrok finančne pomoči in kdaj bo Španija zaprosila za finančno pomoč. Varčevalna politika v državah na obrobju Evrope za zdaj ne daje rezultatov, gospodarske rasti ni, voditelji pa imajo vedno manjšo podporo volivcev. Italijanskemu premierju Mariu Montiju je podpora padla na vsega 36 odstotkov. Pred enim letom, ko je zamenjal Silvia Berlusconija, je bila kar 71-odstotna.

Economist kritično o Franciji
Britanski tednik The Economist meni, da se bodo težave kmalu preselile še v Francijo, ki naj bi bila tempirana bomba v osrčju Evrope. "Kriza lahko udari že prihodnje leto," so zapisali na naslovnici, v podnaslovu pa se sprašujejo: "Zakaj utegne Francija postati največja nevarnost skupne evropske valute?" Prepričani so, da niti predsednik Hollande niti premier Ayrault nista primerna voditelja za izpeljavo ključnih reform. Očitajo jima premajhno ambicioznost in naštevajo številne težave, ki jim nista kos: stagnacija gospodarstva, visoka brezposelnost, preobsežen javni sektor (57 % BDP-ja). Nekateri vodilni francoski politiki so pisanje Economista že označili za senzacionalističnega.