Trg dela je prejšnji mesec deloval bolje od pričakovanj, posledica pa je tudi padec brezposelnosti s 7,6 na 7,5 odstotka. To je najmanj po decembru 2008. Daleč od tega, da bi bile razmere odlične, a po marčevskem zastoju je spet opazen napredek. Vseeno bo Fed nadaljeval politiko kvantitativnega sproščanja, v okviru katere mesečno odkupi za 85 milijard dolarjev obveznic in s tem skrbi za nizke tržne obrestne mere in presežno likvidnost, zato Wall Street redno nazdravlja novim rekordom.

Dow nad 15 tisoč, S & P nad 1.600
Posebej slovesno je bilo petkovo trgovanje, saj sta padla dva mejnika. Dow Jones je prvič presegel mejo 15 tisoč točk (njegova končna vrednost je bila sicer malce nižja), medtem ko je širši indeks S & P 500 prvič prebil mejo 1.600 točk. Veselje je zajelo tudi Evropo, ki je imela po znižanju ECB-jeve ključne obrestne mere na pol odstotka že dan prej razlog za dobro voljo. Frankfurtski DAX30 je tako v petek poskočil za dva odstotka in dan končal tako visoko, kot še nikdar - pri 8.122 točkah.

Tudi Frankfurt rekordno visoko
Prejšnji rekord indeksa DAX30 je bil dosežen 16. julija 2007, in sicer 8.105 točk. Frankfurt se je že letos marca zelo približal zgodovinskemu vrhu, toda nato je vlagatelje preplašila ciprska kriza, tako da je DAX izgubil skoraj deset odstotkov. Zdaj je hitro vse nadoknadil, čeprav je med vlagatelji vedno več skeptikov. Po podatkih banke Citigroup se je namreč v prvem četrtletju delež vlagateljev, ki pričakujejo rast delnic v naslednjih treh mesecih, s 50 odstotkov znižal na 36.

Facebook močno povišal prihodke
V preteklem tednu je Facebook objavil, da je imel v prvem četrtletju za poldrugo milijardo dolarjev oziroma za 38 odstotkov več prihodkov kot v istem obdobju lani. Zasluge gredo občutno višjim oglaševalskim prihodkom na mobilnih napravah. Facebook je tako svojo šibko točko spremenil v generator rasti. Prej je imelo podjetje težave, ker so uporabniki do Facebooka vedno raje dostopali z manjših naprav in posledično manjšimi zasloni, zato jim je bilo težje vsiliti oglasna sporočila.

iPad, iPhone in zdaj - iBond
Medtem ko se je Slovenija v četrtek zadolžila za 3,5 milijarde dolarjev, je Apple vlagateljem ponudil kar 17 milijard dolarjev vredno izdajo obveznic. Povpraševanje je bilo celo trikrat večje od ponudbe, saj so vlagatelji oddali za več kot 50 milijard dolarjev naročil. Podjetje bo denar namenilo odkupu lastnih delnic in izplačilu dividend. Seveda se zastavlja vprašanje, zakaj se podjetje, ki ima v svojih bilancah kar 145 milijard dolarjev kratkoročnih sredstev, sploh zadolžuje.

Zahtevana donosnost zelo nizka
Eno temeljnih vprašanj v poslovnih financah je določitev optimalne kapitalske strukture podjetja oziroma razmerja med lastniškim in dolžniškim kapitalom. Določena stopnja dolga je za podjetje vedno zaželena in smiselna. V Applovem primeru je treba tudi opozoriti, da ima od 145 milijard v ZDA na voljo le tretjino tega zneska, preostalo pa je razpršeno po svetu. Če bi želel ta denar Apple nakazati v domovino, bi moral plačati davke, čemur se želi izogniti. Obresti, ki jih bo moral plačati vlagateljem, so zelo nizke, pri desetletnih obveznicah le 2,415-odstotne.

Milijarder Warren Buffett na Twitterju
Ta konec tedna se v Nebrasko zgrinjajo tisoči tistih, ki jih navdušuje lik Warrena Buffetta. Na sporedu je namreč redna letna skupščina podjetja Berkshire Hathaway, ki ga vodi sloviti Buffett. Vredno je prisluhniti temu gospodu, ki je s preudarnim vlaganjem zaslužil milijarde dolarjev! Odslej bomo njegove misli brali tudi na Twitterju. Bogati 82-letni vlagatelj, ki nikoli ni bil navdušenec nad sodobno tehnologijo, se je le pridružil tviteraški druščini in imel v prvih treh urah po prvem objavljenem tvitu tisoč novih sledilcev vsako minuto.

Pomlad tudi v Ljubljani
Zaradi pričakovanj o privatizaciji vsaj enega ali dveh velikih podjetij se prebuja tudi Ljubljanska borza, ki je po menjavi vlade utrpela precejšnje izgube. Indeks SBI TOP je zdaj na novi poti navzgor in je po skoraj treh mesecih spet dosegel 650 točk. Delnice Triglava so pretekli teden poskočile za dobrih sedem odstotkov, v dveh mesecih pa za 40. Krka se je prvič po marcu vrnila na 50 evrov. Delnice Mercatorja so pridobile šest odstotkov, potem ko je Agrokor napovedal, da se še z dvema potencialnima kupcema poteguje za nakup Mercatorja in da bo zavezujočo ponudbo oddala do 15. maja.