In to kljub visoki dividendni donosnosti in še naprej precej nizkim vrednotenjem. S tem sektorjem se namreč v New Yorku trguje le pri 10-kratniku pričakovanega dobička (P/E), kar je precej manj od povprečja trga (17). Lani je newyorški indeks energetskih delnic (S & P 500 energy) porasel za 59 odstotkov in je bil v letu, v katerem je Fed agresivno dvigoval obresti, seveda daleč najdonosnejši med vsemi. Posledično imajo energetska podjetja v indeksu S & P 500 zdaj več kot petodstotno utež, potem ko je bila leto prej pol nižja. A tako robustna rast kot lani se bo letos zelo težko ponovila, saj bi v ZDA lahko v drugi polovici leta videli recesijo, pričakovati pa je tudi nižje cene nafte.

Nafta letos v povprečju 10 dolarjev cenejša kot lani
Po Reutersovi anketi bo letos povprečna cena ameriške lahke nafte (ta hip je njena cena tik pod 80 dolarji) slabih 85 dolarjev, potem ko je bila v lanskem letu 94,3 dolarja. Dobički v energetskem sektorju so bili lani sijajni, po prvih projekcijah celo za 155 odstotkov višji kot leta 2021. A letos bo rekordne številke težko ponoviti, po napovedih naj bi upadle za 15 odstotkov, kar je največ med vsemi enajstimi sektorji v indeksu S & P. Čeprav številne ugledne finančne družbe (Goldman Sachs, RBC Capital Markets, UBS Global Wealth Management) še naprej priporočajo delnice energetskega sektorja, pa jih ni malo, ki menijo, da so boljše priložnosti drugje.

Tesline delnice letos pridobile že 45 odstotkov
Po januarskem dogajanju sodeč, predvsem v tehnološkem sektorju, je indeks Nasdaq letos pridobil skoraj 10 odstotkov, Amazonove delnice 22, Metine 26, Tesline 45. Proizvajalec električnih vozil Tesla je imel v letu 2022 kljub logističnim težavam in nižjemu povpraševanju rekorden dobiček, bilo ga je za 12,6 milijarde dolarjev (+128 %), od tega v zadnjem četrtletju 3,69 milijarde dolarjev, kar je 60 odstotkov več kot v istem obdobju 2021. V celotnem lanskem letu je Tesla prodala več kot 1,3 milijona vozil, kar pomeni 40-odstotno rast. V zadnjem času je Tesla (najprej na Kitajskem, nato še v Evropi in ZDA) do 20 odstotkov znižala cene svojih modelov. Ne gre pa prezreti opozoril Elona Muska, da pričakuje hujšo recesijo.

Intel pričakuje izgubo v prvem četrtletju
Precej črnogledosti je bilo tudi ob predstavitvi poslovnih rezultatov in načrtov Microsofta (novinarji so šteli, kolikokrat je bila pri ocenah prihodnjega poslovanja omenjena beseda previdnost) ter Intela (v petek se je tržna vrednost podjetja znižala za osem milijard dolarjev, saj proizvajalec polprevodnikov v prvem četrtletju pričakuje, da bo posloval z izgubo). Previdnost podjetij se zrcali tudi v predstavi ameriškega gospodarstva, ki mu pohaja sapa. BDP se je lani okrepil za 2,1 odstotka, kar je precej manj kot leto prej, ko je rast znašala 5,9 odstotka, V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast 2,9-odstotna, kar je več od pričakovanj in daje novo upanje, da bo ameriški centralni banki vendarle uspel mehek pristanek gospodarstva.

"Core PCE" le še pri 4,4 odstotka
Kljub vsem slabim napovedim in odpuščanjem v tem sektorju se je newyorški indeks tehnoloških delnic Nasdaq na tedenski ravni zvišal četrtič zapored, tako da je v letošnjem letu pridobil že 11 odstotkov, kar je lep odboj po zelo slabem lanskem letu (-36 %). Ali tokrat borza ne le za 6–9 mesecev, ampak kar za eno leto prehiteva dogajanje v realnem gospodarstvu? Težko je reči, so si pa vlagatelji vidno oddahnili, ker se inflacija znižuje, kar bi moralo malce ohladiti tudi jastrebje Fedove uslužbence. Na letni ravni je bila inflacija decembra 6,5-odstotna, če gledamo jedrni indeks izdatkov za osebno porabo (indeks PCE – tega pri svojih odločitvah preferira Fed), pa je inflacija le še 4,4-odstotna, kar je najmanj po oktobru 2021.

Fed bo obresti verjetno zvišal minimalno
V naslednjem tednu, ko bodo poslovne rezultate objavila številna ključna tehnološka podjetja (Apple, Amazon, Alphabet, Meta), se bo Fed spet sestal na redni seji. Dogodek tokrat ni tako zelo pričakovan, kot so bile seje v prejšnjih mesecih. Jasno je, da bo Fed, znotraj katerega je še vedno veliko jastrebjih stališč (torej mnenj, da bo treba še zaostrovati denarno politiko), obresti zvišal še za 25 bazičnih točk. Isto akcijo je pričakovati tudi na marčevskem sestanku, kar naj bi bil še zadnji dvig obresti v tokratnem ciklu. Konec leta bi lahko že videli prvo znižanje obrestne mere. S tem bo cikla zaostrovanja denarne politike predvidoma konec, novembra pa bi že lahko videli prvo nižanje obrestne mere. Fed medtem tudi znižuje bilančno vsoto, ta je od rekorda aprila 2022 nižja za več kot pet odstotkov.

SBITOP ob pocenitvi Petrola malenkost navzdol
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP zadnji teden zdrsnil za tretjino odstotka, potem ko so se Petrolove delnice pocenile za 2,65 odstotka. Petrol po lanski izgubi za letos napoveduje 117 milijonov evrov dobička, torej podobno kot predlani. Skupina Krka je leta 2022 ustvarila 1,7 milijarde evrov prihodkov, kar je deset odstotkov več kot leto prej in največ doslej. Čisti dobiček je bil s 361,1 milijona evrov za 17 odstotkov večji od dobička leta 2021, kažejo nerevidirani podatki. Delnice so teden končale pri 98,60 evra in so s tem 14 odstotkov nižje kot konec lanskega januarja.

Letošnji dobiček Krke naj bi bil nižji za 17 odstotkov
V Rusiji je Krka prodala za 387 milijonov evrov izdelkov, prodajo so s tem povečali za 16 odstotkov. Na račun močnega rublja je ustvarila za dobrih 51 milijonov evrov pozitivnih tečajnih razlik, ki so jih prenesli v dobiček. Prvi mož Krke Jože Colarič je napovedal, da letos načrtujejo prodajo izdelkov in storitev v višini 1,755 milijarde evrov in čisti dobiček v znesku približno 300 milijonov evrov.