Podatki o inflaciji niso spodbudni. Avgusta je indeks cen proizvajalcev (PPI) v primerjavi z avgustom 2020 porasel za 8,3 odstotka, kar je največ po novembru 2010. Julijska rast na letni ravni je bila 7,8-odstotna. Ozka grla, ki nastajajo v ponudbeni verigi, so večja in trdovratnejša od pričakovanj na začetku leta in ob pomanjkanju delovne sile proizvajalcem predstavljajo velike težave. Vse kaže, da se bomo še nekaj časa spopadali z inflacijo, zato je pričakovati, da se bo moral Fed slej ko prej odzvati. Nekatere druge velike centralne banke to že počnejo. V torek je avstralska banka najavila, da bo začela zmanjševati obseg odkupovanja obveznic (s pet na štiri milijarde avstralskih dolarjev tedensko), podobne misli pa je bilo v četrtek slišati tudi na seji Evropske centralne banke.

Indeksi že tam, kjer bi morali biti konec leta
"Trgi so poleti nadaljevali rast, ki smo ji priča že leto in pol, v zadnjih dneh pa ne gre brez ovir. Kot kaže, se vedno več vlagateljev odloča v prid previdnosti, in ne "skoku na vlak". Če pogledamo realno, so vrednosti cen delnic na največji ameriški borzi že zdaj v povprečju onkraj meja, ki smo jih analitiki postavili še ob začetku leta za celotno leto 2021. Se je pa precej dejavnikov od začetka leta spremenilo in najpomembnejši med njimi je stopnja inflacije, ki na višji stopnji ne predstavlja težav pomembnejšim centralnim bankam," je za MMC povedal neodvisni finančni svetovalec Mihajlo Todurov.

Jesen v znamenju popravka navzdol?
"V praksi to lahko pomeni, da lahko tudi cene delnic rastejo, vse dokler ne bomo priča ukrepom, ki bodo usmerjeni v omejevanje stopnje inflacije, kar se bo verjetno zgodilo zelo kmalu v obliki postopnega ustavljanja stimulativnih ukrepov. Na drugi strani so pomemben dejavnik tudi psihologija vlagateljev in mnenja pomembnejših analitikov iz vrst največjih investicijskih bank. Med temi je vedno več takih, ki odsvetujejo plasiranje svežih sredstev za nakup delnic, kar lahko v kombinaciji z upočasnjevanjem rasti svetovnega gospodarstva in omejitvenimi ukrepi centralnih bank privede do korekcije v jesenskih mesecih. Menim, da bomo tej priča zelo kmalu, kar pa bo tudi dobrodošlo, saj korekcije kažejo na to, da je trg še vedno zdrav in ne dopušča pretiranega napihovanja cen," dodaja Todurov.

Burno na tujem, mirno doma
Kam torej preseliti prihranke? Slovenci imamo na bankah za 25 milijard evrov denarja, ki ne prinaša nobenih obresti. Še več, banke za višje vloge računajo kazenske obresti. Ljubljanska borza je prav zato letos zelo donosna, indeks SBI TOP se je letos povzpel za več kot 30 odstotkov. "Kot že zadnjih nekaj let še vedno vidim ogromno potenciala v slovenskem kapitalskem trgu, ki se je tudi med korono izkazal za robustnega. Videti je, da imamo res dokaj zdravo gospodarstvo, ki je sposobno absorbirati tudi večje šoke. Če ne bo ponovnega zaprtja, bo slovensko gospodarstvo (in s tem dobički podjetij) še naprej raslo. Če povzamem, pričakujem burno jesen na razvitih borznih trgih in najverjetneje skorajšnjo korekcijo, na Ljubljanski borzi pa mirno jesen," je še povedal Mihajlo Todurov.

Salvadorjev eksperiment Rusom za zdaj ne diši
Bitcoin je v torek v Salvadorju postal uradno plačilno sredstvo. Brez tehničnih težav in tudi protestov nasprotnikov kriptovalut v tej državi ni šlo, a gre za pomemben mejnik, ki vsem, ki denar služijo v tujini, omogoča precej cenejši transfer zaslužka v domovino, multinacionalke, kot je McDonald's, pa so sploh prvič v zgodovini začele na blagajnah sprejemati bitcoine. Zanimivo bo opazovati, kako se bo obnesel eksperiment, je pa za zdaj še nemogoče pričakovati, da bi lahko zgledu sledila kakšna večja država. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pravi, da Rusija nima prav nobenega razloga, da bi priznala bitcoin, saj to ne bi prineslo nobene prednosti. Še več, peskov meni, da gre za "kvazivaluto", ki bi le škodila domačemu finančnemu sistemu.

Buterin in Hoskinson burita domišljijo
Pred enim mesecem je začela veljati nova nadgradnja Ethereuma EIP-1559, poimenovana tudi "London hard fork", ki prinaša nov način izračunavanja provizij za transakcije. Ustanovitelj Ethereuma Vitalik Buterin je še naprej velik optimist in pričakuje, da se bo cena etra letos dvignila desetkratno, kar pomeni, da bo dosegla 30 tisoč dolarjev, s čimer bi tržna kapitalizacija dosegla tri bilijone dolarjev oziroma več od največjih ameriških tehnoloških podjetij. A kritiki pravijo, da omrežju Ethereum zelo uspešno sledi Cardano, ki bi lahko z leti celo prehitel konkurenta, saj se je po nedavni nadgradnji ("Alonzo hard fork") uporabnost omrežja še povečala. Soustanovitelj Cardana Charles Hoskinson napoveduje, da bo izvorni kovanec ADA, ki trenutno kotira pri slabih dveh dolarjih in pol, do konca leta lahko dosegel celo 150 dolarjev.