Po anketi banke Bank of America (opravili so jo med 5. in 11. majem) kar 65 odstotkov upravljavcev skladov po svetu pričakuje znižanje gospodarske rasti. Takšne črnogledosti letos še ni bilo. Največja tveganja so povezana z bančnim posojilnim krčem in svetovno recesijo, sledita pa visoka inflacija, ki centralne banke sili v nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Profesionalni vlagatelji sicer še vedno verjamejo v nadaljnjo rast velikih tehnoloških podjetij (tja se še vedno zlivajo velike vsote, tržna kapitalizacija Appla pa je z 2,7 bilijona dolarjev celo višja od vrednosti celotnega britanskega delniškega trga skupaj!), druga najbolj priljubljena stava pa je "shortanje" (kupovanje na kratko – zaslužek prinese padec tečaja) ameriških bank in dolarja. Opazne so tudi dolge pozicije pri evropskih in kitajskih delniških naložbah.

Tehnološki sektor naslednji, ki bi se lahko zatresel
Newyorški delniški trg se zdi trenutno prevrednoten, saj je povprečni multiplikator dobička (P/E) 24, kar je nad povprečjem. Sezona četrtletnih rezultatov je bila sicer boljša od pričakovanj, a vendarle – dobički so v povprečju rahlo nazadovali. Ker v bližnji prihodnosti še ni na vidiku rasti dobičkov, grozi pa tudi recesija, je kar logična zadržanost vlagateljev, ki je opazna v zadnjem obdobju. Od sredine novembra je indeks S & P 500 ujet v območju med 3800 in 4200 točk. Pri Morganu Stanleyju so opozorili, da bi bil lahko tehnološki sektor (po bančnem) naslednji v nizu, kjer bi videli pretrese zaradi vse višjih obrestnih mer. Kratkoročno bo na sentiment vplivalo tudi dogajanje v ameriškem kongresu, kjer se še vedno niso dogovorili o zvišanju zgodnje meje dolga.

Michael Burry tokrat v "Big Long"
Michael Burry, ki je pred dobrimi 15 leti zaslovel z uspešno stavo na zlom trga hipotekarnih posojil – po tej zgodbi je bil posnet tudi film Big Short (Velika poteza) –, je vzbudil veliko pozornosti z odločitvijo, da se "založi" z delnicami regionalnih bank, vključno z delnicami propadle banke First Republic. Njegov hedge sklad Scion Asset Management (celotna vrednost pozicij na ameriškem trgu je bila konec marca 107 milijonov dolarjev) je ob koncu prvega četrtletja kupil 150 tisoč delnic omenjene banke v vrednosti okrog dva milijona dolarjev, ob tem pa tudi delnice bank PacWest, Western Alliance, New York Community, Capital One ... Močno so povečali tudi pozicijo v kitajskih trgovskih velikanih JD.com in Alibaba, omenjeni delnici zdaj predstavljata 20-odstotno utež v portfelju.

Bi Fed res lahko obrnil ploščo?
Za zdaj se Burryju stava na regionalne ameriške banke še ni izplačala, še več, vložek v First Republic (banko je kupil JPMorgan, depoziti so bili rešeni, delničarji pa ne) je povsem zvodenel, če seveda Scion ni že prej izstopil iz naložbe. Pri preostalih regionalnih bankah so za zdaj le nerealizirane izgube, ki pa se z nekaj sreče lahko spremenijo tudi v "jackpot". Trenutno seveda nič ne kaže na to, saj ameriška centralna banka neusmiljeno viša obrestno mero oziroma vodi politiko kvantitativnega zategovanja (QT), kar bo morda povzročilo zlom še kakšne banke. Burryjeva stava bi obrodila sadove le v primeru, če bi Fed "ugotovil", da je bankam povzročil preveč škode in bi začel zniževati obrestno mero ali celo zagnati nov krog kvantitavnega sproščanja (QE).

Rekordna zadolženost ameriških gospodinjstev
Ob vse višjih obrestnih merah je skrb vzbujajoča tudi vse večja zadolženost ameriških gospodinjstev. V prvem četrtletju se je zadolženost povečala za 0,9 odstotka (oziroma za 148 milijard dolarjev) in je prvič presegla 17 bilijonov dolarjev, je sporočila Fedova podružnica v New Yorku. V vseh kategorijah je bilo opaziti rast – pri hipotekarnih posojilih, avtomobilskih in študentskih posojilih ... Od konca leta 2019 se je dolg gospodinjstev zvišal za 2,9 bilijona. No, trenutno se seveda javnost bolj ukvarja z javnim dolgom, ki bo v nekaj tednih presegel konec leta 2021 določeno zgornjo mejo 31,4 bilijona, v kongresu pa še vedno ni dogovora o zvišanju te meje. Če se to ne bo pravočasno zgodilo, bo državna blagajna brez denarja (finančna ministrica Janet Yellen opozarja, da bo to že 1. junija), s tem pa bi se ustavilo tudi izplačilo tekočega dolga.