Pustimo tokrat vnemar ameriški bančni sektor, ki je imel predvsem spomladi s propadom nekaterih srednje velikih bank specifične težave, indeks bančnih delnic (KBW Nasdaq Bank Index) pa je od začetka leta izgubil 19 odstotkov. Evropske banke medtem jadrajo z ugodnim vetrom, ki jim ga v jadra pošilja Evropska centralna banka, ki je depozitno obrestno mero zvišala na 3,75 odstotka. To so popolnoma drugačne razmere kot še pred letom in pol, ko je bila depozitna obrestna mera negativna. Na kratko: banke zdaj lahko svojo presežno likvidnost po lepi obrestni meri "parkirajo" pri ECB-ju, na drugi strani pa jim ni treba razvajati varčevalcev s konkretnimi obrestnimi merami na depozite. V Sloveniji je bilo to še kako očitno in šele s septembrom so pri NLB-ju ponudili vsaj približno solidne obresti na dolgoročne vezane vloge.

Indeks evropskih bank za zdaj še nad povprečjem
Indeks delnic evropskih bank Stoxx je od začetka leta pridobil 18 odstotkov, kar je precej več od elitnega indeksa Stoxx 600 (+7,5 %), vendar pa za preostanek leta napovedi niso več obetavne. Gospodarstvo se ohlaja, z njim tudi nepremičninski trgi, kar bo v dodatne težave spravilo številne prezadolžene razvijalce nepremičnin. Tudi število podjetij, ki ne zmorejo več izpolnjevati svojih obveznosti, narašča. V Nemčiji se je julija število zahtevkov za začetek insolvenčnega postopka v primerjavi z lanskim julijem zvišalo za skoraj 24 odstotkov. Včeraj so se delnice nemške banke Commerzbank pocenile za šest odstotkov (na 9,63 evra) in so bile največje poraženke znotraj elitnega indeksa DAX. Britanska banka Barclays je znižala ciljno vrednost delnic Commerzbanke (z 12,50 na 10,80 evra), zapisali so, da bo v naslednjem letu, ko ECB-jeve obresti ne bodo več naraščale, obrestna marža pod pritiskom. Pomenljivo je, da Commerzbanka kotira le pri polovici knjigovodske vrednosti, medtem ko je pri ameriški JPMorgan ta količnik 1,5.

Delnice NLB-ja najnižje v skoraj dveh mesecih
Tudi na Ljubljanski borzi so včeraj na negativni strani tečajnice izstopale delnice Nove Ljubljanske banke. Pocenile so se za 2,6 odstotka, na 75,60 evra, kar je najnižja vrednost v skoraj dveh mesecih. Vseeno je tečaj NLB-ja še vedno zajetnih 21 odstotkov višje kot na začetku leta, kar je seveda posledica visokega dobička in tudi lepih dividend. Delnica kotira pri 66 odstotkih knjigovodske vrednosti ob koncu lanskega leta. Ob katastrofalnih poplavah je dobiček slovenskega bančnega sektorja oziroma njegovo premoženje pričakovano zamikal tudi slovensko vlado, ki je napovedala dodatno obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za pet let. Ob tem poudarimo, da je Nova Ljubljanska banka že prej napovedala, da je pripravljena letos prostovoljno nameniti 15 milijonov evrov v sklad za podporo pri sanaciji posledic škode.

Sorodna novica Golob napovedal obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka

Brodnjak spominja na dolga leta suhih krav
Postavlja se vprašanje, ali se je vlada na pravem koncu lotila iskanja prepotrebnih milijonov za obnove. Bankirji opozarjajo, da njihov visoki dobiček prvega polletja ni samoumeven in da se lahko že v drugi polovici leta razmere obrnejo. V tem slogu je že pred tremi meseci na bančni konferenci razmišljal prvi mož NLB-ja Blaž Brodnjak: "Od vključno leta 2008 do leta 2013 so imele velike slovenske banke neprestano visoke izgube, sledilo pa je obdobje sedmih let negativnih obrestnih mer, kjer niso dosegale v povprečju šestodstotnega donosa na kapital, kar je na polovici zahtevanega donosa na kapital. Imamo 40 odstotkov manj zaposlenih, koliko manj zaposlenih je v javnem sektorju?"

12 milijard oportunitetne izgube
Primož Cencelj, upravljavec premoženja pri Generali Investments, predlaga, naj banke raje ponudijo višje obrestne mere na depozite oziroma vezane vloge: "Depozitna obrestna mera ECB-ja je 3,75 odstotka in bilo bi smiselno, da bi banke sledile politiki ECB-ja in višale obresti na depozite, ne pa da politiki obdavčujejo ekstra dobičke. Po eni strani je treba razumeti zdajšnjo nejevoljo bankirjev, saj so v letih, ko so bile obrestne mere negativne, subvencionirali varčevalce in nanje niso prenašali negativnih obrestnih mer, tako da želijo zdaj nekaj zaslužiti še za nazaj. Je pa res, da so slovenske banke med najmanj radodarnimi pri obrestih na depozite, kar je tudi posledica nekonkurenčnega bančnega okolja po konsolidaciji." Cencelj za MMC opozarja še na škodo, ki nastaja, ker varčevalci v razmerah visoke inflacije in mizernih obrestnih mer držijo na bankah (in ne iščejo alternativ): "Oportunitetna izguba je velika, obstaja ocena, da je v zadnjih desetih letih prebivalstvo zaradi te pasivnosti izgubilo približno 12 milijard evrov."