Če so vlagatelji še prejšnji teden optimistično interpretirali Fedove izjave in sveže makroekonomske podatke, je ta teden drugače. Najprej je za preplah poskrbela objava novembrskega indeksa storitvenih dejavnosti inštituta ISM, ki je s 54,4 nepričakovano porasel na 56,5 točke, kar kaže na še naprej robustno predstavo tega pomembnega sektorja, ki predstavlja dve tretjini ameriške gospodarske dejavnosti. In to kljub krepki letošnji rasti obrestnih mer! Spet se je izkazalo, da je za Wall Street dobra novica pravzaprav slaba novica, saj vse skupaj spet povečuje verjetnost, da bo Fed ohranil svojo agresivno držo, sploh ker je bil pred dnevi objavljen tudi podatek o višji oktobrski porabi in o še naprej močnem trgu dela. Naslednji preizkus za trge bo objava novembrske inflacije (merjeno z indeksom CPI) prihodnji torek, pa seveda dan pozneje Fedova odločitev o novem dvigu obrestne mere.

Brent prvič po skoraj letu dni pod 80 dolarji
Dow Jones (33.596 točk) je v ponedeljek zdrsnil za 1,4 odstotka, S & P 500 pa za 1,8 odstotka. Podobne izgube je bilo opaziti tudi v torek, ko je prevladovala skrb glede prihajajoče recesije. Dolar, ki je bil ob vstopu v teden pri 1,0585 dolarja za evro najnižje po 28. juniju, se je okrepil, v torek zvečer je bilo treba za evropsko valuto plačati 1,046 dolarja. Cene nafte se v strahu pred recesijo (in pred nadaljnjimi Fedovimi dvigi obresti) še naprej znižujejo, v torek je brent prvič po januarju zdrsnil pod 80 dolarjev, in to čeprav na Kitajskem le rahljajo covidne omejitve. Opec+ je v nedeljo na zasedanju sklenil, da ostaja zvest zavezi o znižanju proizvodnje za dva milijona sodov dnevno.

Je nastopil čas za zlato?
Bitcoin ostaja pri približno 17 tisoč dolarjih, celotna vrednost kriptotržišča, ki je bila v najboljši časih pri treh bilijonih (tri tisoč milijardah) dolarjev, pa znaša 850 milijard dolarjev. Pri družbi Standard Chartered menijo, da lahko cena bitcoina (letos je doživel več kot 60-odstoten padec) zdrsne še za nadaljnjih 70 odstotkov, vse do 5000 dolarjev, zato pa vidijo lep potencial pri zlatu in morda tudi 30-odstotno rast, vse do 2250 dolarjev. Na drugi strani seveda še vedno ne manjka "bikov". Tim Draper, ki vlaga v tvegani kapital, je za CNBC povedal, da bi lahko bitcoin naslednje leto dosegel 250 tisoč dolarjev.

Težki časi, ko bodo prihranki usahnili
Jamie Dimon, prvi mož banke JPMorgan Chase, opozarja, da utegne inflacija naslednje leto ameriško gospodarstvo pahniti v recesijo. Trenutno je potrošnik še v dobri kondiciji, prav tako bilance podjetij, kar pa po njegovem mnenju ne bo trajalo dolgo. Kot je povedal v pogovoru za CNBC, trenutno na gospodarstvo še blagodejno vplivajo fiskalne covidne spodbude, oziroma 1,5 bilijona dolarjev presežnega varčevanja iz obdobja epidemije. "Inflacija nažira prihranke, ta poldrugi bilijon bo usahnil nekje sredi leta naslednjega leta," je dejal Dimon in dodal: "Vse to lahko v prihodnje iztiri gospodarstvo in povzroči blago ali močno recesijo." Dodatna težava so vse višje obrestne mere, ki gredo proti petim odstotkom, Dimon pa se boji, da to še ne bo dovolj za bistveno znižanje inflacije.

Banke tokrat ne bodo propadale
66-letni Dimon – pod njegovim vodstvom je JPMorgan postala največja ameriška banka (po bilančni vsoti) –, je že na začetku leta začel opozarjati, da se nad ameriškim gospodarstvom zgrinjajo črni oblaki, junija pa je še stopnjeval svoja svarila: "Raje bom rekel, da se nam bliža orkan." Takrat je opozoril predvsem na dve nevarnosti, ki so trenutno glavna skrb Wall Streeta: ameriška centralna banka zaradi visoke inflacije zmanjšuje svojo bilančno vsoto, ki se je napihnila na skoraj 9 bilijonov dolarjev (pred finančno krizo 2008 je bila še pod bilijonom), v procesu QT (quantitative tightening) pa Fed vsak mesec manjša izpostavljenost do obveznic in s tem zmanjšuje likvidnost v finančnem sistemu. Čeprav se poslovno okolje vidno slabša, pa je prepričan, da bodo banke tokrat iz krize izšle brez večjih prask, saj so zaradi strožjih kapitalskih zahtev, uvedenih po krizi 2008, v veliko boljšem položaju.