Očitno so vlagatelji vse te dogodke že predvideli, zato ni bilo dodatnega nemira. Ameriška centralna banka je obrestno mero Fed funds spet dvignila za 0,75 odstotka. Fed si dveh zaporednih tako visokih dvigov (za 75 bazičnih točk) ni privoščil že 28 let. Ob tako naglem zaostrovanju monetarne politike so vse glasnejši pomisleki o trdem pristanku ameriškega gospodarstva. "Ni prav verjetno, da bi uspel mehak pristanek. Centralne banke se danes spoprijemajo z močnim "trade-offom" med rastjo in inflacijo. Pričakujemo, da bo Fed spremenil smer šele prihodnje leto, ko bodo opaznejši gospodarski učinki dviga obrestnih mer," so zapisali pri upravljavcu premoženja Blackrock.
Fed je obresti začel dvigovati marca, zdaj je obrestna mere Fed funds (po njej si banke med seboj čez noč izposojajo denar) v razponu med 2,25 do 2,50 odstotka, največ po decembru 2018.
O recesiji bo presodil nacionalni urad za ekonomske raziskave
Največje svetovno gospodarstvo je tehnično že v recesiji, saj se je BDP tudi v drugem četrtletju BDP znižal, tokrat za 0,9 odstotka (po prvi oceni), preračunano na letno raven. A Američani se tolažijo, da bodo v recesiji šele takrat, ko bo to presodil nacionalni urad za ekonomske raziskave. Gre za skupino osmih makroekonomistov, ki pri tem upošteva več dejavnikov, ne le gibanje BDP-ja. Vsaka recesija je zgodba zase, se pa tokrat zdi, da potrošniki še niso prav zaskrbljeni in ne pričakujejo kakšne hude zgodbe v slogu finančne krize 2008. Verjamejo tudi, da bo Fed ob prvih znakih resne recesije hitro spet začel nižati obresti. Podobno je bilo ob prelomu stoletja in poku delnic "pikakom" podjetij. Ko je leta 2001 nastopila recesija, je Fed kar 11-krat znižal obrestno mero, potem ko je leta 1999 in na začetku leta 2000 vodil restriktivno denarno politiko.
Evrsko območje z 8,9-odstotno inflacijo
Tudi Evropska centralna banka se je na julijski seji končno zganila in obresti zvišala (za 0,5 odstotne točke) prvič po več kot desetletju. Denarni trgi so nekako pričakovali, evribor je najvišji v zadnjih enajstih letih. Pravzaprav je nezaslišano, da so pri ECB-ju čakali toliko časa, saj je inflacija medtem podivjala. Območje evra je imelo julija 8,9-odstotno inflacijo, Slovenija 11-odstotno. Podatek o ameriški julijski inflaciji bo objavljen 10. avgusta. Junija je bila inflacija na letni ravni 9,1-odstotna, rast indeksa cen izdatkov za osebno porabo (PCE), ki je ključno merilo inflacije pri odločitvah ameriške centralne banke, pa je bila 6,8-odstotna, kar je nov neslaven rekord zadnjih 40 let.
Dow Jones (New York) | 32.845 točk (tedenska sprememba: +3,0 %) |
S & P 500 (New York) | 4.130 točk (+4,3 %) |
Nasdaq (New York) | 12.390 točk (+4,7 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 13.484 točk (+1,7 %) |
Nikkei (Tokio) | 27.996 točk (+1,0 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.141 točk (+1,7 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: +2,10 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: +2,65 % |
EUR/USD | 1,022 (+0,1 %) |
EUR/CHF | 0,9731 (-0,9 %) |
bitcoin | 24.150 USD (+8,6 %) |
nafta brent | 103,83 USD (+0,1 %) |
zlato | 1.765 USD (+2,2 %) |
evribor (šestmesečni) | +0,653 % |
Spodbudni rezultati Amazona in Appla
Kljub vsemu (pred letom dni nihče ne bi verjel, da bo obrestna mera v ZDA danes že 2,25-odstotna) so delniški indeksi v New Yorku (in tudi v Evropi) v drugi polovici tedna občutno pridobivali, tako da je bil tedenski pribitek pri S & P-ju več kot štiriodstoten, vrednost tega indeksa pa se je spet povzpela nad 4000 točk. Še več, skoraj pet odstotkov, je pretekli teden pridobil tehnološki Nasdaq, potem ko sta Amazon (121,2 milijarde dolarjev četrtletnega prihodka - 7 % več kot lani) in Apple (83 milijard dolarjev prihodkov, kar je nekaj več kot v istem lanskem obdobju, in 19,4 milijarde dolarjev dobička) ob objavi četrtletnih rezultatov presegla pričakovanja.
Bitcoin najvišje po sredini junija
Pomembno vlogo pri optimizmu vlagateljev je odigral guverner Feda Jerome Powell, ki je v sredo nakazal, da bo upočasnil ritem zaostrovanja denarne politike. Posledice so bile opazne tudi na preostalih trgih. Donosnosti dolgoročnih vladnih obveznic so padle, plemenite kovine (v upanju, da ne bo več ostrih dvigov obresti) so precej porasle (predvsem srebro, ki je spet nad 20 dolarji za unčo), pozitivna gibanja pa so se nadaljevala tudi na trgu kriptovalut. Cena bitcoina je po mesecu in pol spet presegla 24 tisoč dolarjev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje