Frankfurtski delniški indeks DAX30 (13.194 točk) se je v torek znižal za 0,27 odstotka, čeprav so se delnice avtomobilskih proizvajalcev (Porsche, BMW in Volkswagen) podražile za dva odstotka. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (13.194 točk) se je v torek znižal za 0,27 odstotka, čeprav so se delnice avtomobilskih proizvajalcev (Porsche, BMW in Volkswagen) podražile za dva odstotka. Foto: Reuters

Vzroki, da so vlagatelji na trnih, so jasni: strah pred hitrim zviševanjem obrestnih mer centralnih bank, strah pred recesijo in pred zaostrovanjem evropske energetske krize, potem ko je v ponedeljek cena plina spet močno poskočila (do rekordnih 292,50 evra za megavatno uro), saj je Gazprom napovedal, da bo plinovod Severni tok konec meseca zaprt zaradi vzdrževanja, s čimer bo dobava Evropi prekinjena za tri dni. V New Yorku so se vodilni delniški indeksi v ponedeljek znižali za okrog dva odstotka, zdrsnile so tudi vrednosti vladnih obveznic, tako da je donosnost (ta se giblje v obratni smeri kot cena) desetletne ameriške obveznice po mesecu dni spet presegla tri odstotke. Tudi v torek se indeksa Dow Jones (-0,5 %; 32.909 točk) in S & P 500 (-0,2 %; 4.128 točk) nista znebila negativnega predznaka.

Vlagatelji bodo konec tedna budno spremljali, kaj bo v Jackson Holu povedal guverner Feda Jerome Powell na temo prihodnje politike obrestnih mer in zniževanja Fedove bilančne vsote, ki se je med epidemijo napihnila na skoraj 9000 milijard (9 bilijonov) dolarjev. Resno zaostrovanja denarne politike letos zelo vpliva na delniške trge (v prvi polovici leta je newyorški S & P nazadoval za več kot 20 odstotkov, kar je rekorden padec po letu 1970, je pa poleti sledilo lepo okrevanje), opazna je previdnost, pri Morgan Stanleyju so zapisali, da je denar spet kralj. Foto: Reuters
Vlagatelji bodo konec tedna budno spremljali, kaj bo v Jackson Holu povedal guverner Feda Jerome Powell na temo prihodnje politike obrestnih mer in zniževanja Fedove bilančne vsote, ki se je med epidemijo napihnila na skoraj 9000 milijard (9 bilijonov) dolarjev. Resno zaostrovanja denarne politike letos zelo vpliva na delniške trge (v prvi polovici leta je newyorški S & P nazadoval za več kot 20 odstotkov, kar je rekorden padec po letu 1970, je pa poleti sledilo lepo okrevanje), opazna je previdnost, pri Morgan Stanleyju so zapisali, da je denar spet kralj. Foto: Reuters

Od četrtka vse oči uprte v Jackson Hole
Centralne banke (predvsem Fed) so vse odločnejše, da umirijo inflacijo, ki se je popolnoma približala še do nedavnega nepredstavljivim desetim odstotkom (na letni ravni). In to še ni vse: pri ameriški banki Citigroup napovedujejo, da bo britanska inflacija vrh dosegla januarja, in to pri 18 odstotkih, kar je devetkrat več od ciljne vrednosti Bank of England. Citi meni, da bo moral BoE obresti naviti v območje med 6 in 7 odstotki. V ospredju finančnih trgov je zato vse bolj zasedanje centralnih bankirjev na rednem letnem simpoziju v Jackson Holu, ki bo potekalo od četrtka do nedelje in na katerem bo seveda v glavni vlogi guverner Feda Jerome Powell.

Na Kitajskem drugačna zgodba
Pričakovati je, da bo Powell nastopil precej brezkompromisno in še utrdil prepričanje, da bodo Zvezne rezerve na septembrski seji obresti tretjič zapored zvišale za 75 bazičnih točk. Powell seveda ne bo povedal, ali bo Fed zvišal obresti za 0,50 ali 0,75 odstotne točke, tako da bo treba brati med vrsticami. Bolj neposreden je bil pred dnevi James Bullard (iz Fedove izpostave v St. Louisu), ki poziva k zvišanju obresti za 75 bazičnih točk. "Ne razumem, zakaj bi zvišanje obrestnih mer odložili na naslednje leto." Na Kitajskem medtem denarno politiko sproščajo – domača centralna banka je v ponedeljek spet znižala nekaj ključnih obrestnih mer, seveda v želji pomagati gospodarstvu (v drugem četrtletju je bila rast v primerjavi z istim lanskim obdobjem le 0,4-odstotna) in vse bolj majavemu nepremičninskemu trgu.

Kriptovalute, torek ob 18.00

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin-9,9 %21.533
eter-13 %1.642
BNB-5,5 %298
XRP+8,5 %0,342
cardano-18 %0,46
solana-18 %

35,7

Sveži PMI-indeks kaže na skorajšnjo recesijo v območju evra
Tudi v Evropi se položaj vse bolj poslabšuje. Indeks nabavnih menedžerjev PMI za zasebni sektor (za industrijo in storitve) je avgusta zdrsnil na 49,8 točke, kar je najmanj v 18 mesecih. Vsaka vrednost pod 50 točk pomeni krčenje sektorja. Vojna v Ukrajini terja svoj davek, analitiki pri Bloombergu menijo, da je recesija v območju evra precej verjetna. Evro je glede na dolar ta teden zdrsnil pod pariteto (v torek vse do 0,99 dolarja za evro) in je na novem 20-letnem dnu. Pri finančni družbi ING celo napovedujejo, da bi lahko v nekaj mesecih videli še več kot 20-odstotno razvrednotenje evra in padec v območje med 0,75 in 0,80 dolarja za evro, saj je recesija neizogibna.