"Po geopolitičnih trenjih v Koreji so si razvite borze v tem tednu nekoliko opomogle. Ameriški delniški trg je pridobil dober odstotek, rast so dosegle tudi japonske delnice in delnice trgov v razvoju, medtem ko so vodilne evropske borze teden zaradi negativnih gibanj v Londonu, kar je posledica napovedi predčasnih britanskih volitev, končale z mešanim priokusom," nam je povedal Domen Granda, finančni analitik pri GBD BPD-ju. Londonski FTSE100 je trenutno štiri odstotke pod letošnjim vrhom (doseženim prejšnji mesec), medtem ko je frankfurtski DAX30 (zadnji teden je zdrsnil pod 12 tisoč točk) tri odstotke nižje, kot je bil na začetku aprila.

Donos francoske obveznice na trimesečnem dnu
"Po petodstotni rasti delniških trgov v dobrih štirih mesecih se vlagatelji upravičeno sprašujejo, ali se lahko rast letos nadaljuje. V tem trenutku je makroekonomska kondicija gospodarstev dobra in glavno tveganje predstavlja geopolitično dogajanje. Prvi preizkus bodo nedeljske volitve v Franciji, saj bi bila neizvolitev Macrona neugodna za delniške trge," meni Domen Granda. V naslednjem tednu bo torej marsikaj odvisno od razpleta 1. kroga francoskih volitev. Donosnost desetletne francoske obveznice se je v petek znižala na 0,80 odstotka, kar je najmanj v zadnjih treh mesecih. Pribitek na nemško obveznico se je skrčil na okrog 55 bazičnih točk.

Težave Agrokorja vplivajo na Ljubljansko borzo
Na Ljubljanski borzi v zadnjem tednu dogajanje ni bilo razburljivo. "Indeks SBITOP (773 točk) je izgubil 0,6 odstotka. Glavni krivec je padec Krkinih delnic (-1,46 odstotka) na 52,10 evra, saj so vlagatelji vedno bolj zaskrbljeni, kako se bo Krka v prihodnosti soočala z vedno ostrejšo generično konkurenco," je povedal Granda. Za dodatno negotovost je poskrbelo tudi dogajanje, povezano z Agrokorjem, ki je (ob padcu delnic, povezanih s tem prezadolženim trgovskim koncernom) prizadelo hrvaške institucionalne vlagatelje, ki se rešujejo s prodajami na Ljubljanski borzi, kar ob slabi likvidnosti vpliva na nižje tečaje.

Ameriška lahka nafta spet pod 50 dolarji
Cene nafte so v zadnjih dneh občutno padle, tako da je ameriška lahka nafta pod 50 dolarji, medtem ko je treba za 159-litrski sod brenta plačati manj kot 52 dolarjev. Tehnična analiza pravi, da je nafta zdrsnila pod 50-dnevno drseče povprečje, a ostala nad 200-dnevnim. Glavni vzrok za negativna gibanja so v sredo objavljeni podatki o ameriških zalogah nafte, ki kažejo, da je zalog nafte še vedno preveč, da bi se lahko cena povzpela na svež letošnji vrh. Poleg tega v ZDA proizvodnja nafte še naprej narašča in je zdaj že skoraj deset odstotkov višja kot sredi lanskega leta. Pri Goldman Sachsu sicer trdijo, da vseeno ni pravih razlogov, da je nafta v sredo padla za skoraj štiri odstotke, na tedenski ravni pa za sedem odstotkov.

Vikend na Norveškem in violina za 30 tisoč evrov
Ker so obrestne mere (čeprav je Fed začel cikel zaostrovanja denarne politike) še vedno izjemno nizke in posledično varčevalci niso nagrajeni za svoje depozite pri bankah, vedno več vlagateljev išče različne alternative. Na sejmu Invest, ki je bil ta mesec v Stuttgartu (predstavilo se je več kot 130 razstavljalcev), so bile še vedno v ospredju bolj ali manj klasične naložbene možnosti, opaziti pa je bilo tudi nekaj zanimanja za nepremičnine na oddaljenih lokacijah in nekatere eksotične naložbe. Priporočali so nakup počitniške hiše na Norveškem, kar naj bi (s pobrano najemnino in rastjo cen nepremičnin) prineslo do sedemodstotno letno donosnost, poznavalci glasbe pa lahko stavijo na violine proizvajalcev, kot sta Wildhalm in Gagliano in za katere je treba plačati od 30 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost naj bi od leta 1955 znašala sedem odstotkov.

Economist pa navaja, da je še boljša izbira Stadivarijeva violina - med letoma 1980 in 2011 je bil letni donos (glede na povprečne cene za omenjene violine na dražbah) 15,4 odstotka.