Vlagatelji ne marajo negotovosti in s hitrim razpletom ameriških volitev (lahko bi minili še dnevi ali tedni, preden bi dobili zmagovalca) je ta izginila, nadomestil pa jo je val navdušenja. Elitni Dow Jones je v enem dnevu poskočil celo za več kot 1500 točk (3,57 %), še precej opaznejšo rast pa je doživel indeks srednje velikih podjetij Russell 2000, ki je v enem dnevu pridobil skoraj šest odstotkov. Številna ameriška podjetja naj bi namreč cvetela zaradi manjše regulacije, nižjih davkov in višjih carin, s katerim Trump žuga tujim podjetjem in so postale ključen del njegove agende. Praktično vsak izdelek, ki ga bodo uvozile ZDA, bi bil lahko obremenjen z dodatnimi 10 ali 20 odstotki carine, pri čemer bodo carine na določene izdelke absurdno visoke. Za avtomobile iz Mehike je na primer Trump predlagal vsaj 200-odstotne carine.

Vrnitev inflacije?
Zgodovina je že večkrat pokazala, da protekcionizem ni prava rešitev in da znižuje svetovno rast. "Protekcionizem ne dosega svojih ciljev in ogroža prihodnost kritičnih industrij," so lani zapisali pri Svetovni banki. Trumpova politika bi dolgoročno lahko prinesla še nekatere neprijetne učinke, predvsem vrnitev inflacije, ki se je v zadnjih mesecih popolnoma približala ciljnima dvema odstotkoma, a jo bodo v prihodnje podžigali še naprej visoki proračunski primanjkljaj, deportacije nezakonitih migrantov (kar bo prineslo pritisk na plače) in carinska vojna. Da ne omenjamo orjaškega ameriškega javnega dolga (samo za obresti ZDA plačujejo vsak dan tri milijarde dolarjev), ki bi utegnil tej velesili odnesti status najboljšega posojilodajalca (AAA) in bi bil lahko tudi sprožilec nepredstavljive krize.

Fed pričakovano drugič zapored znižal obrestno mero
Ameriška centralna banka je v četrtek pričakovano znižala obrestno mero za 0,25 odstotne točke (na 4,50 odstotka), veliko vprašanje pa je, kakšne bodo Fedove prihodnje poteze, sploh če vemo, kakšen je bil v prejšnjem Trumpovem mandatu odnos predsednika do Zveznih rezerv. Mimogrede, guverner Powell je že poudaril, da ne bo odstopil, če bo to od njega zahteval Trump, ki se, vsaj v teoriji, ne sem vmešati v Fedovo neodvisnost. Terminski trgi so že precej znižali pričakovanja o Fedovem zniževanju obresti v prihodnjem letu. Hkrati se je donos desetletne ameriške obveznice v trenutku, ko je Trump dobil dovolj elektorskih glasov, povzpel že na skoraj 4,50 odstotka! Še sredi septembra je bila donosnost skoraj odstotno točko nižja. Pred nekaj meseci bi takšna gibanja na obvezniškem trgu povzročila precej nervoze na Wall Streetu, tokrat pa so borzniki to "nevarnost" očitno prezrli.

Izjemno zanimanje za bitcoin
Veliki premiki so bili tudi na deviznem trgu, v sredo je dolarski indeks za hip porasel že za dva odstotka, tako da je kazalo na največjo enodnevno rast po 24. juniju 2016, dan po referendumu o brexitu, ki je sesul britanski funt. Veselica vlada na trgu kriptovalut. Bitcoin je dosegel že skoraj 80 tisoč dolarjev in postavil nov rekord (tržna kapitalizacija je gladko presegla 1,5 bilijona dolarjev), prebudil se je tudi eter (skok nad 3000 dolarjev). V četrtek je bil priliv denarja v ameriške ETF-sklade na bitcoin rekorden – 1,37 milijarde dolarjev! Trump obljublja manjšo regulacijo trga, potem ko je bil regulator SEC pod vodstvom Garyja Genslerja na tem področju precej nepopustljiv. Je pa zanimivo, da se je zlato po Trumpovi zmagi obrnilo navzdol (kljub pričakovanjem o višji inflaciji), kar je bilo verjetno povezano predvsem z močnejšim dolarjem.

Muskovo premoženje v hipu višje za tretjino slovenskega BDP-ja
Sreda ni bil dober dan le za Donalda Trumpa, ampak tudi za najbogatejše Zemljane, ki so ob močni rasti delnic krepko povečali svoje premoženje. Najbolj seveda Elon Musk, katerega premoženje se je (ob 15-odstotni rasti Teslinih delnic) po podatkih Bloomberga zvišalo za 26,5 milijarde dolarjev, na 290 milijard. Jeff Bezos (Amazon) je bil v enem dnevu "težji" za 7,1 milijarde, Larry Ellison (Oracle) za 4,4 milijarde dolarjev. Opazen skok vrednosti premoženja je bilo zaznati tudi pri Billu Gatesu, Stevu Ballmerju, Larryju Pagu in Warrenu Buffettu. Premoženje prvih desetih ljudi s seznama najbogatejših Američanov se je povzpelo za 64 milijard dolarjev, kar je največji skok v zgodovini.

BMW na kitajskem trgu prodal 30 odstotkov manj vozil
Kar je dobro za ZDA, očitno ni dobro za Evropo, saj je indeks STOXX 600 na tedenski ravni zdrsnil za skoraj odstotek, na Kitajskem pa v petek ni bilo nobenega navdušenja kljub obsežnemu svežnju spodbujevalnih ukrepov v vrednosti 1,4 bilijona dolarjev. V Frankfurtu so v sredo občutno (tudi za več kot pet odstotkov) padle delnice avtomobilskih proizvajalcev, ki imajo že tako "težave" zaradi vse nižjega dobička. BMW (delnice so se letos pocenile za več kot 30 odstotkov) je imel s 476 milijoni evrov v tretjem četrtletju kar za 84 odstotkov manj dobička kot v istem lanskem obdobju, medtem ko so prihodki nazadovali za 16 odstotkov, na 32,4 milijarde evrov. Vzroka sta predvsem dva: tehnične težave z zavornim sistemom in za 30 odstotkov nižja prodaja na kitajskem trgu (148 tisoč prodanih vozil). V celotnem trimesečju je BMW prodal 541 tisoč vozil (-13 %). EBIT-marža se je znižala na 2,3 odstotka. Tudi preostali nemški avtomobilski velikani (Volkswagen, Audi, Mercedes) so poročali o občutno nižjem dobičku tretjega četrtletja.

Goldman Sachs znižal oceno rasti evrskega gospodarstva
Zdaj seveda vse skrbi, kako bo Trumpova politika vplivala na evropsko gospodarstvo. Goldman Sachs meni, da ne dobro in da je še posebej ranljiva Nemčija. Pri Goldmanu so znižali tako napoved rasti nemškega (z 0,9 na 0,5 odstotka) kot tudi evrskega gospodarstva (z 1,1 na 0,8 odstotka) v letu 2025. "Rast evrskega gospodarstva bo pod pritiskom predvsem zaradi večje negotovosti, povezane s Trumpovo trgovinsko politiko. To bi utegnilo biti še pomembneje od samih dodatnih carin, ki jih trenutno načrtuje Trump," so zapisali, opozarjajo pa zlasti na nemško avtomobilsko industrijo, za katero so ZDA z nekaj manj kot desetodstotnim deležem pomembni izvozni trg.