Kar pet od 'veličastnih sedmih' podjetij je zadnji teden objavilo četrtletne rezultate, na Nvidio, ki bo v indeksu Dow Jones zamenjala Intel (delnice so letos kljub petkovi osemodstotni podražitvi padle za 51 odstotkov), pa bo treba počakati do 20. novembra. Amazon, Apple, Google, Meta in Microsoft so z dobički presegli pričakovanja, skrbijo pa napovedi zelo visokih stroškov infrastrukture, ki jo zahteva umetna inteligenca, preden bodo velikopotezni načrti uresničeni. Pri Applu je "zmotil" padec prodaje iPhonov na kitajskem trgu. Najbolj so jo skupile Microsoftove delnice, ki so se v četrtek pocenile za šest odstotkov, največ v zadnjih dveh letih. To je predvsem posledica napovedi prihodkov tekočega četrtletja, ki se bo izteklo konec decembra. Analitiki so v povprečju napovedovali, da bo prihodkov za 69,83 milijarde, Microsoft pa pravi, da bodo v razponu med 68,1 in 69,1 milijarde.

16-odstotna rast prihodkov in 11-odstotna čistega dobička
Microsoftovi prihodki so v prvem trimesečju fiskalnega leta 2025 sicer znašali 65,59 milijarde dolarjev, kar pomeni 16-odstotno rast glede na isto lansko obdobje. Dobiček iz poslovanja se je zvišal za 14 odstotkov, na 30,6 milijarde, čisti dobiček za 11 odstotkov, na 24,67 milijarde dolarjev, prihodki storitev v oblaku pa za 22 odstotkov, na 38,9 milijarde dolarjev. Microsoft tudi poudarja, da ne more dovolj hitro vzpostaviti novih podatkovnih centrov, da bi zadostil močnemu povpraševanju po storitvah umetne inteligence. Analitiki družbe Jefferies še naprej stavijo na Microsoftove delnice in pravijo, da bo Microsoft med zmagovalci umetne inteligence. Čeprav, letos so se delnice podražile le za deset odstotkov. Za primerjavo: na Ljubljanski borzi se je vsaka od osmih delnic, ki so uvrščene v prvo kotacijo, podražila močneje.

Gospodarska rast malo manjša od pričakovanih treh odstotkov
V ZDA je bilo v preteklih dneh nekaj pomembnih makroekonomskih objav. Gospodarska rast je bila v tretjem četrtletju (na letno prilagojeni ravni) 2,8-odstotna, kar je malce manj od pričakovanj. Septembrski indeks cen izdatkov za osebno porabo PCE, ki je za Fed najpomembnejše merilo inflacije, je na letni ravni porasel za 2,1 odstotka, kar je najmanj po februarju 2021. Najbolj je presenetila petkova objava oktobrskih gibanj na trgu dela. V ZDA je bilo ustvarjenih neto vsega 12 tisoč novih delovnih mest, kar je krepko pod septembrsko številko (223 tisoč) in tudi desetkrat manj od napovedi. A analitiki se niso vznemirjali, saj menijo, da gre to pripisati predvsem posledicam orkanov Helene in Milton ter stavki v Boeingu (ta naj bi se kmalu končala, saj vodstvo podjetja zdaj napoveduje, da bo v naslednjih štirih letih plače zvišalo za 38 odstotkov). Stopnja brezposelnosti je ostala nespremenjena pri 4,1 odstotka.

Britansko zadolževanje skrbi obvezniške trge
Na evropskih borzah je bil oktober negativen. V Veliki Britaniji in Franciji sta osrednja indeksa izgubila skoraj pet odstotkov, frankfurtski DAX pa polovico manj. Na Otoku je bila v zadnjem obdobju pozornost usmerjena tudi v predstavitev proračuna in nove obdavčitve, ki jih uvaja finančna ministrica Rachel Reeves oziroma nova laburistična vlada. Obdavčitve bi državni blagajni prinesle 40 milijard funtov, med drugim bi to dosegli z dvigom obveznega prispevka delodajalcev za zavarovanje zaposlenih. Ministrstvo je tudi zvišalo davke na kapitalski dobiček, običajni vlagatelji morajo od 1. novembra namesto 10-odstotnega plačevati 18-odstotni davek na kapitalski dobiček. Vlada napoveduje tudi precejšnje zadolževanje, česar obvezniški trg ni sprejel dobro. V četrtek je bila donosnost dveletne britanske obveznice pri 4,50 odstotka v primerjavi z dnevom prej višja že za 20 bazičnih točk.

Delnice Trumpovega podjetja skačejo v eno in drugo smer
V prihodnjem tednu bodo seveda v ospredju ameriške volitve. Zdi se, da Wall Street bolj verjame v Trumpovo zmago. Dolar se je v zadnjih tednih krepil, prav tako bitcoin (v torek je cena BTC-ja presegla 73 tisoč dolarjev in bila manj kot odstotek oddaljena od rekorda), vladne obveznice so v pričakovanju še višjega zadolževanja in tudi inflacije izgubljale vrednost, predvsem pa so se od septembra močno podražile delnice Trumpovega medijskega imperija Trump Media & Technology, ustanovljenega februarja 2021 (potem ko so Trumpu zamrznili račun pri Twitterju), v katerem ima 57-odstotni delež. V nekem trenutku je bila rast delnic z oznako TMTG v primerjavi s septembrskim dnom celo 360-odstotna, je pa res, da so v zadnjem tednu spet občutno padle (za 27 odstotkov). Če bo izvoljen Trump, je seveda pričakovati novo rast delnic TMTG-ja (čeprav so silovito precenjene in veljajo za meme delnice), veter v jadra naj bi (v pričakovanju manjše regulacije) dobile tudi bančne delnice in verjetno tudi delnice manjših podjetij, katerih dobički bi se utegnili ob politiki ščitenja domačega gospodarstva (predvsem prek višjih carin) občutno okrepiti.