Buffettov finančni holding Berkshire Hathaway je v tretjem četrtletju bolj malo kupoval delnice (le za 1,5 milijarde dolarjev), zato pa jih je toliko bolj vneto prodajal, skupaj v vrednosti 36 milijard dolarjev, pri čemer je holding še dodatno znižal svojo izpostavljenost do Appla (prodal je 100 milijonov delnic), ki pa še naprej ostaja njegova največja posamična naložba – zdaj ima v lasti še 300 milijonov Applovih delnic v skupni vrednosti skoraj 70 milijard dolarjev. Buffettov holding je še okrepil svoj položaj v denarju (gre za gotovino in hitro unovčljive obveznice), in sicer na 325 milijard dolarjev, to pa je vsota, ki pomeni skoraj petkratnik slovenskega letnega BDP-ja, in vsota, ki presega Berkshirove naložbe v delnicah (272 milijard ob koncu tretjega četrtletja).

Holding BH osmo četrtletje zapored neto prodajalec delnic
Buffett je z delnicami dobro zaslužil, donosnost papirjev, ki jih je prodajal, je bila precej višja od donosnosti indeksa S & P 500, številni pa ugibajo, kaj je v ozadju prodaj. Berkshire Hathaway je bil že osmo četrtletje zapored neto prodajalec delnic. Gre res le unovčevanje dobičkov, preden se v ZDA zviša davek na kapitalski dobiček (ob zmagi Kamale Harris bi bilo to precej verjetno), ali pa preprosto v teh nemirnih časih Buffett ne vidi več priložnosti za visoke donose? Čeprav se seveda najde tudi kakšna poceni delnica, pa so povprečna vrednotenja na Wall Streetu izjemno visoka. Razmerje med tržno kapitalizacijo vseh delnic in letnim ameriškim BDP-jem je že pri 1,7. Med finančno krizo 2008 je bilo pol nižje. Da ne omenjamo Shillerjevega P/E-kazalnika (ta upošteva cene delnic in z inflacijo prilagojene dobičke zadnjih desetih let), ki je pri vrednosti 37 kar dvakrat višji od dolgoletnega povprečja.

Letos najdonosnejši IT-sektor ...
Za zdaj še ni videti, da bi se bik lahko upehal, začelo pa se je tudi zgodovinsko najugodnejše trimesečje za vlagatelje na delniških trgih, to je obdobje med 1. novembrom in 31. januarjem. Po letu 1950 je bila v New Yorku povprečna rast v tem obdobju 4,1-odstotna in zelo verjetno je, da se v prihodnjih treh mesecih nihče ne bo obremenjeval z visokimi vrednotenji. Ta so seveda tudi posledica Fedove politike po epidemiji – od leta 2020 je "natisnil" 16 bilijonov dolarjev, lep del te vsote pa je "parkiran" na Wall Streetu. Kljub vsem pomislekom, da tako ne bo šlo v nedogled, se v New York še naprej stekajo milijarde dolarjev z vsega sveta, seveda v pričakovanju lepih donosov. Letos ima največje dobičke sektor komunikacijskih storitev in informacijske tehnologije (Meta, Alphabet, Netflix ...) s 27-odstotno rastjo. Je pa zanimivo, da v triletni primerjavi ta sektor ni kaj posebej donosen (+14 %), kar je posledica visokih padcev leta 2022.

... v zadnjih treh letih pa energetski!
Ob ameriških volitvah se vlagatelji sprašujejo, kaj bi lahko zmaga določenega kandidata pomenila za nadaljnje dogajanje na borzah. Bolj kot ne gre le za kratkoročne "motnje", medtem ko na dolgi rok niti ni pomembno, kdo se vseli v Belo hišo. Določeni sektorji bi sicer lahko dobili veter v jadra ob zmagi Kamale Harris (na primer podjetja, povezana z zeleno energijo) ali Donalda Trumpa (finančni sektor, kripto, naftna industrija), a tudi tu zgodovina kaže, da se pričakovanja lahko hitro obrnejo na glavo. Lep primer je indeks čiste energije, ki je med predsedovanjem Donalda Trumpa močno poskočil, indeks energetskega sektorja pa padel, medtem ko se je v Bidnovem mandatu zgodilo prav nasprotno. V zadnjih treh letih je na primer na Wall Streetu najdonosnejši prav energetski sektor (Exxon Mobil, Chevron, NextEra Energy) s 56-odstotno rastjo. Sicer pa – naj je Biden še tako razlagal, da je proti industriji fosilnih goriv, so ameriška naftna podjetja iz leta v leto črpala več, kar je tudi eden od razlogov za trenutno dokaj nizke cene nafte.

"Trump trade" za uvod v sredo – rast dolarja, rekord bitcoina
Današnje jutranje dogajanje na finančnih trgih je bilo v znamenju informacij o tem, kako se razpleta ameriška predsedniška bitka. Večja verjetnost Trumpove zmage je podžgala bitcoin (vse do 75 tisoč dolarjev) in ga potisnila na nov rekord. Na terminskem trgu je porasla vrednost newyorških delniških indeksov, opazna je bila predvsem triodstotna rast indeksa Russell 2000. Ta vključuje majhna in srednje velika podjetja, ki bi utegnila imeti ob Trumpovi politiki ščitenja domačega gospodarstva večje dobičke. Dolar je v primerjavi z evrom pridobil več kot odstotek in pol, kar je za devizne trge ogromno. Donosnost desetletne ameriške obveznice je porasla za 16 bazičnih točk, na 4,44 odstotka – največ v zadnjih štirih mesecih. Skratka, tipični "Trump trade", kot ga je bilo opaziti že v zadnjih nekaj tednih.

Presenečenje: inflacija je izpuhtela
Končujemo doma. V Sloveniji smo imeli oktobra ničelno inflacijo na letni ravni, kar je v nasprotju s pričakovanji. "To je veliko presenečenje ugodne narave. K padcu cen na mesečni ravni je prispeval spremenjen način omrežnine za električno energijo pri gospodinjstvih, ki naj bi znižal cene za 0,3 odstotne točke. Tega nismo mogli predvideti. Tudi cene počitniških paketov so upadle še enkrat hitreje kot običajno, kar je dodatno prispevalo k padcu cen. Odsotnost rasti cen ne odraža skrbi nad morebitno recesijo v Sloveniji ali padcem domačega povpraševanja, ker so se pocenile predvsem kategorije izdelkov in storitev, ki so povezane z energenti. Ker te pretežno uvažamo, je to dobra novica za realno rast kupne moči in tudi slovenski BDP. Dobro je tudi, da se rast cen storitev umirja (medletno: +3,2%)," nam je povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS-ju, ki pričakuje, da se bo v nekaj mesecih, ko bo učinek pocenitve cen energentov izzvenel, inflacija spet vrnila v območje dveh odstotkov.